Ostržek 37

PREDSTAVLJAMO KNJIGO   France Prešeren: Zdravljica Ilustracije: Damijan Stepančič Založba Mladinska knjiga Trda vezava, 19 str.  Mere: 30x23,5 cm ISBN: 978-961-01-2234-0 Cena: 16,95 EUR    O knjigi Zdravljica, ta likovno zelo težko oprijemljiva pesnitev, ki je svojo prvo ilustrirano izdajo doživela že pred drugo svetovno vojno, je tokrat upodobljena na prav poseben, spoštljiv način, ki ga je terjalo dejstvo, da je, četudi pivska pesem, hkrati tudi nacionalna himna, o čemer so podrobneje spregovorili že ob njenem izidu na kulturni praznik, 8. februarja 2013, ter ob otvoritvi razstave njenih ilustracij januarja 2013 v ljubljanski Galeriji Kresija. Kot je ob tej priložnosti poudaril sam ilustrator Damijan Stepančič, je ob tem vešče in ekonomično napisanem presežku svoje vrste želel ustvariti tudi likovni presežek, ki ohranja spontanost in obrtniškost, sproščenost in optimizem Prešernovih verzov, to pa poudarja tudi z izborom mešane tehnike, med drugim kolaža, barvnih tušev in papirjev. Ob tem je želel doseči, da pesniški in risarski del sobivata, se ne izničujeta, temveč se podpirata in dopolnjujeta, predvsem pa je skušal vizualizirati Zdravljico z vsemi njenimi abstraktnimi kategorijami, ki nagovarjajo tako otroke kot tudi odrasle. To je dosegel tako, da je s portreti pomembnih slovenskih zgodovinskih osebnosti, z njihovim osebnim angažmajem, zgodbami in usodami pokazal na pojme, ki jih v Zdravljici izpostavlja Prešeren. Zgledne primere je našel v različnih osebnostih različnih obdobij, od Primoža Trubarja in Rudolfa Cvetka do Kristine Brenkove, osebnostih, ki po takratnih in današnjih merilih predstavljajo presežek, vse te pa je postavil ob še enega takih – Franceta Prešerna. Dodajmo še, da je za mlajše bralce pomembno dopolnilo tudi legenda upodobljencev na koncu knjige.       »Mislim, da je nastala zelo sodobna slikanica za otroke, in četudi naj bi bili najmlajši njeni prvi bralci, je knjiga prav zaradi Damijanovih drznih ilustracij namenjena tudi odraslim. To ne nazadnje drži tudi za mnoge otroške knjige, ki pod najvidnejšo plastjo skrivajo še mnoge podpomene,« je poudaril tudi likovni urednik Zdravljice Pavle Učakar. In tako je po njegovem mnenju Stepančiču uspela edinstvena in univerzalna likovna podoba najpomembnejše Prešernove politične pesmi, ki je bila prvič objavljena leta 1848.   Knjiga je bila pravkar nagrajena z Nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico 2013.   O avtorju France Prešeren (3. 12. 1800–8. 2. 1849) se je rodil v kmečki družini v Vrbi na Gorenjskem, po uspešno zaključenem študiju na dunajski pravni fakulteti  pa v Ljubljani delal kot odvetnik. V tem času je napisal večino svojih pesmi, pri pisanju katerih ga je pomembno usmerjal prijatelj Matija Čop. Prešeren je prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi, kjer je tedaj vladala romantična usmeritev.   Oljni portret Franceta Prešerna, ki ga je leta 1850 naslikal nemški slikar Franz Goldenstein, je prva upodobitev Franceta Prešerna in edina, ki je nastala po spominu na dejansko pesnikovo podobo. Ta upodobitev, katere verodostojnost je sicer dvomljiva, je bila po letu 1900 vzor za številne pesnikove upodobitve.    Življenjska pot pesnika, nesrečno zaljubljenega v bogato Primičevo Julijo, ki ji je posvetil Sonetni venec (1834) in nekatere druge ljubezenske pesmi, je bila polna raznovrstnih preizkušenj. Njegovi prijatelji so umirali eden za drugim, kot pesnik pa v času svojega življenja ni bil priznan. V zadnjih letih življenja se je vse bolj soočal z malodušjem. Umrl je v Kranju, star le 48 let.   France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi Zdravljica je besedilo državne himne Republike Slovenije, obletnica njegove smrti pa osrednji državni kulturni praznik. V manjšem obsegu obeležujemo tudi obletnico njegovega rojstva kot Ta veseli dan kulture.   Zdravljico, ki je po svoji obliki carmen figuratum, je Prešeren kot družabno napitnico napisal novembra leta 1844, a je zaradi cenzure prvič izšla šele štiri leta pozneje, z nekaj spremembami pa bila potem objavljena še v almanahu Krajnska čbelica  (ta različica je tudi v slikanici) decembra 1948, torej samo dva meseca pred pesnikovo smrtjo. Skupščina jo je za državno himno sprejela 27. septembra 1989, uglasbil pa jo je skladatelj Stanko Premrl (1880–1965). (Vir: Wikipedija)  Rokopis Prešernove Zdravljice v bohoričici leta 1844.   Cenzurirana Zdravljica, pripravljena za objavo v Poezijah 1846. Iz zbirke jo je izločil pesnik sam, potem ko je cenzor Franc Miklošič označil kitico Edinost, sreča, spravakot spotakljivo. Izšla je potem cela in malo spremenjena šele leta 1848. Vir: NUK   O ilustratorju Damijan Stepančič se je rodil 22. maja 1969 v Ljubljani. Po Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost, smer oblikovanje. Po zaključenih dveh letnikih oblikovanja se je odločil za študij na slikarskem oddelku, kjer je leta 1996 tudi diplomiral. Od takrat se posebej aktivno posveča mladinski knjižni ilustraciji, veliko sodeluje tudi s periodičnim tiskom.     Damijan Stepančič. Foto: Ljubo Vukelič, www.delo.si   Poleg slikarstva goji še sorodne zvrsti: strip, animacijo in lutke. Na izraznost ilustracij očitno vplivajo slikarske veščine, od podlaganja barv in kompozicije do velikosti formatov, kar je v skladu z avtorjevim prepričanjem, da gresta slikarstvo in ilustracija z roko v roki. Ilustriral je številne knjige in učbenike ter pripravil več samostojnih razstav s področja ilustracije. Za svoje delo je bil v letih 1999 in 2002 nagrajen na Bienalu ilustracije v Ljubljani, prejel pa je tudi številne druge nagrade.