Ostržek 35

 UMETNIKI SEZONE BORIS PAHOR – STOLETNIK 26. 8. 1913   V letošnjem avgustu je stoletnico praznoval Boris Pahor, rojen 26. 8. 1913 v Trstu, ki velja za enega najpomembnejših živečih pisateljev v slovenskem jeziku in je tudi najbolj prevajani slovenski avtor. Njegova dela so prevedena v francoščino, nemščino, srbohrvaščino, madžarščino, angleščino, španščino, italijanščino, katalonščino, finščino in esperanto.   Boris Pahor. Foto: www.mohorjeva.at   Na prvem mestu med prevodi je Nekropola, roman, ki je prvič izšel leta 1967 v Trstu pri Založništvu tržaškega tiska, bil leta 1990 pod naslovom Romar med sencami preveden v francoščino, pozneje pa tudi v številne druge jezike. Delo, za katerega je Pahor prejel ugledno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji, govori o avtorjevem obisku nacističnega taborišča Natzwelier-Struthof, v katerem je bil sam zaprt med drugo svetovno vojno, zdaj pa kraj služi sodobnemu turizmu. Avtor pripoveduje o svojem taboriščnem življenju, spominja se številnih taboriščnih usod in trpljenja sojetnikov, hkrati pa premišljuje o tem, kako izkušnja taborišč ostaja zunaj modernega spomina. Pahorja so večkrat omenjali kot kandidata za Nobelovo nagrado za književnost.   Ob stoletnici najbolj znanega slovenskega še živečega pisatelja in intelektualca je Cankarjeva založba izdala njegov življenjepis Tako sem živel, Pahorjevo osebno izpoved, ki jo je zapisala literarna zgodovinarka dr. Tatjana Rojc na podlagi njunih pogovorov na slovenskem programu RAI v Trstu. Avtobiografska proza, ki je opremljena tudi z bogatim fotografskim in dokumentarnim gradivom, je obenem zgodba enega najbolj burnih stoletij v človeški zgodovini. Avtor je s svojimi jasnimi stališči in angažmajem vseskozi izzival trenutne oblasti in se znašel na najbolj nevralgičnih vozliščih, tako da potovanje z njim izrisuje celoten dvajseti vek. Cenjenemu jubilantu ob njegovem prazniku vošči tudi uredništvo spletnega Ostržka!   LOVRO KUHAR - PREŽIHOV VORANC 120-LETNICA ROJSTVA   Prežihov Voranc s pravim imenom Lovro Kuhar se je rodil 10. avgusta 1893, na dan sv. Lovrenca, po katerem je očitno dobil ime. Letos torej praznujemo 120-letnico rojstva tega pomembnega slovenskega pisatelja in politika.     Prežihov Voranc doma na Preškem Vrhu leta 1947. Foto: www.kamra.si Kotlje, rojstni kraj Prežihovega Voranca. Foto: www.kamra.si. Kotnikova bajta, rojstna hiša Prežihovega Voanca. Foto: www.kamra.si.   Življenje Rojen v Podgori pri Kotljah na Koroškem je v svojem rojstnem kraju končal osnovno šolo, nato pa se sam izobraževal in se zaposlil kot delavec, pozneje kot uradnik v jeklarni v Ravnah na Koroškem. Ker je bil tudi politično angažiran in je aktivno deloval v tedaj ilegalni Komunistični partiji, je moral leta 1930 v emigracijo. Živel je na Dunaju, v Parizu in Moskvi ter bil zaradi komunistične dejavnosti večkrat zaprt. V Slovenijo se je vrnil ilegalno leta 1939 in se do začetka druge svetovne vojne umaknil iz politike ter se posvetil pisanju. Ponovno se je politično aktiviral ob ustanovitvi Osvobodilne fronte, bil aretiran in odpeljan v italijanski zapor. Po kapitulaciji Italije so ga Nemci odpeljali v zapor v Begunje, nato na gestapovska zaslišanja v Berlin, odkoder je šel v koncentracijsko taborišče Sachsenhausen in januarja 1945 v Mauthausen, od koder se je po vojni vrnil v domači kraj. Umrl je leta 1950 v Mariboru.   Delo Njegovo literarno delo sodi v obdobje socialnega realizma na Slovenskem, ki je trajal od leta 1930 do leta 1941. V to obdobje ga uvrščamo zaradi prevladujočih tem kmečkega človeka, proletariata, opisa usode malih ljudi. Dela Prežihovega Voranca so zajeta v učno snov srednjih šol, kjer obravnavajo noveli Samorastniki in Boj na požiralniku, v osnovni šoli pa so v učno snov zajete Ajdovo strnišče, Potolčeni kramoh, Prvo pismo, Solzice in odlomek iz romana Doberdob. Prežihov Voranc je za črtico Solzice prejel Prešernovo nagrado (1950), leta 1949 pa je zanje prejel tudi Levstikovo nagrado, ki so jo tedaj prvič podelili.     Po Prežihu nosijo danes imena šole na Jesenicah, v Srednji Bistrici, v Ljubljani, v Dolini pri Trstu, v Doberdobu, v Mariboru ter na Ravnah na Koroškem. Tam je bila ustanovljena tudi prva bralna značka – Prežihova bralna značka, ki so ji potem sledile še druge. V Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika je Prežihova spominska soba. Tam so zbrane vse njegove knjige in prevodi njegovih del v tuje jezike. V njej so shranjeni tudi rokopisi nekaterih njegovih povesti in romanov. Po njem se imenuje tudi Knjižnica Prežihov Voranc (Ljubljana Vič). Spletno stran z izčrpnim Vorančevim življenjepisom in lepimi fotografijami si lahko ogledate na: http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=591   VLADIMIR PAVŠIČ - MATEJ BOR STOLETNICA ROJSTVA IN 20-LETNICA SMRTI (14. 4. 1913–29. 9. 1993)   Vladimir Pavšič (psevdonim Matej Bor) je bil slovenski pesnik, prevajalec, dramatik, scenarist in mladinski pesnik. Matej Bor. Foto: Igor Modic, www.delo.si.   Življenje Rodil se je 14. aprila 1913 v Grgarju pri Gorici, umrl pa 29. septembra 1993 v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni se je njegova družina preselila v Celje, kjer je obiskoval I. gimnazijo v Celju. Leta 1937 je diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med študijem je pisal gledališke kritike in eseje ter jih objavljal v Ljubljanskem zvonu, kjer je med vojno objavil tudi svoje pesmi. Leta 1941 je vstopil v NOB, kjer je deloval na kulturnem in propagandnem področju. Od leta 1965 je bil redni član SAZU. Po koncu vojne je imel vrsto pomembnih kulturnih funkcij: bil je direktor ljubljanske Drame, predsednik Društva slovenskih pisateljev, predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije ter predsednik slovenskega PEN-a. Prejel je tudi več literarnih nagrad.   Delo Njegova prva pesniška zbirka Previharimo viharje je izšla leta 1942, zadnja, Šel je popotnik skozi atomski vek, pa 1970. Napisal je 12 dram in več del za mladino (Uganke, Slike in pesmi o živalih, Sračje sodišče ali je, kar je, Pesmi za Manjo, Ropotalo in ptice, Palčki - pihalčki). Po njegovem scenariju je bil posnet slovenski film Vesna (1954).   V 80-ih letih 20. stoletja je raziskoval venetske napise v povezavi s slovenščino in njenimi narečji ter zagovarjal tezo o venetskem izvoru Slovencev. Za mladino je objavljal v Cicibanu, Pionirju, Pionirskem listu, Najdihodci (prilogi Dela)itd. Njegove pesmi za otroke so objavljene tudi v osnovnošolskih berilih. Ob stoletnici njegovega rojstva je založba Mladinska knjiga v Jubilejni zbirki izdala knjigo Stoletni Bor. Temeljito študijo o Borovem opusu je napisal Miklavž Komelj, dokumentarno biografijo, izbor slikovnega gradiva in Borovih esejev pa je pripravil Mihael Glavan. Knjiga želi biti spodbuda za ponovno prebiranje Borovih pesmi.