Ostržek 40

KOTIČEK DOBRE PRAKSE REVIJA KEKEC IN NJENA RUBRIKA BRALNE ZNAČKE V reviji Kekec, ki izhaja pri založbi Mladika, ima Bralna značka tudi v šolskem letu 29013/2014 svojo rubriko, ki jo ureja Miha Mohor. Ker bomo v spletnem Ostržku v Kotičku dobre prakse to rubriko vse leto predstavljali, s čimer smo začeli že v lanskem šolskem letu, tudi na tem mestu vabimo vse mentorje bralne značke k sodelovanju v reviji Kekec in  spletnem glasilu Ostržek ter jih lepo prosimo za prispevke, s pomočjo katerih lahko predstavijo svoje delovanje, ideje in sodelovanje z mladimi bralci. Za poslano se vsem zainteresiranim že naprej zahvaljujemo.   V februarski številki Kekca boste v rubriki Bralne značke našli prispevek Močvirniške dogodivščine, ki je nastal na osnovi večkrat nagrajene knjige Močvirniki pisateljice Barbare Simoniti in ilustratorja Petra Škerla. Tokrat so učenke na Osnovni šoli Idrija ob opori svojih mentoric Mire Tratnik in Tjaše Petkovšek poustvarile bitjeca in dogodke v močvirski deželici. Prispevek, objavljen v Kekcu, si lahko ogledate tudi tukaj.   Barbara Simoniti  Barbara Simoniti. Foto: www.barbarasimoniti.com     Barbara Simoniti je pesnica, pisateljica in prevajalka. Rodila se je 10. junija 1963 v Slovenj Gradcu, kjer je hodila tudi v osnovno šolo. Gimnazijo je končala na Ravnah na Koroškem. Že zelo zgodaj jo je pritegnila čarovnija jezika; prvo pravljico je napisala s sedmimi leti, pesmi je začela pisati z enajstimi. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je študirala slovenščino in angleščino ter diplomirala iz književnosti. Po končanem študiju je postala asistentka za angleško književnost na (takratni) Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 1990 magistrirala iz angleške književnosti z nalogo o Gulliverjevih potovanjih Jonathana Swifta v slovenskih prevodih in priredbah za otroke. Leta 1995 je doktorirala iz literarnih znanosti z nalogo o ubesedovanju in prevajanju nonsensa v Alici v Čudežni deželi Lewisa Carrolla. Živi v Ljubljani, od leta 1995 je svobodna pisateljica. Piše poezijo in kratke prozne oblike, v zadnjem času tudi povesti za otroke, v katerih je vsako poglavje pravzaprav kratka zgodba. (Vir: www.barbarasimoniti.com)     Njena knjiga Močvirniki: zgodbe iz zelene dobrave, za katero je bila Simonitijeva nominirana za nagrado večernica, prejela pa je Levstikovo nagrado,je postala velika uspešnica. Gre za izvirno pripoved za otroke o malem živalskem svetu. Pisateljica ga predstavlja skozi 39 zgodb, ki so med seboj povezane s sklenjenim dogajalnim lokom. Močerade, pupke, martinčke, žabe in druge »močvirnike«, ki živijo v Močvirni Loki, je likovno mojstrsko upodobil Peter Škerl s svojimi bogatimi ilustracijami. Te že z osnovnim koloritom nakazujejo posebnosti in skrivnostnosti močvirnega sveta, ki pa kljub svojim značilnostim vendarle deluje kot človeški svet v malem. času veliko piše. Načrtuje že naslednjo knjigo za otroke ...   Peter Škerl  Peter Škerl. Foto: Aleš Černivec, www.delo.si   Peter Škerl je ilustrator in oblikovalec vizualnih komunikacij. Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani je končal študij  ilustracije in oblikovanja vizualnih komunikacij, od leta 2002 je v svobodnem poklicu. Do danes je za njim več kot 100 različnih izdaj, za katere je prispeval ilustracije. Njegove ilustracije najdemo v številnih učbenikih, slikanicah (Mladinska knjiga, DZS) in revijah (Ciciban, Cicido, Mavrica in Ognjišče).  Leta 2002 je prejel posebno priznanje Hinka Smrekarja za mladega ustvarjalca za ilustracije iz knjige Kako postati deževnikar. Za ilustracije iz knjige Močvirniki  je prejel Levstikovo nagrado ter nagrado Hinka Smrekarja.     Ilustraciji iz knjige Močvirniki.   V Galeriji Lek v Ljubljani je od 4. 2. 2014 do 7. 3. 2014 na ogled pregledna razstava Škerlovih ilustracij iz knjige Močvirniki. Vljudno vabljeni! (Vir: www.peterskerl.com)   Več na: http://www.zalozbamladika.si/revija_kekec.html