Ostržek 47

KOTIČEK DOBRE PRAKSE   POGOVOR MED ČEVLJI   V reviji Kekec, ki izhaja pri založbi Mladika, je imela Bralna značka v šolskem letu 29013/2014 svojo rubriko, ki jo ureja Miha Mohor. Ker je prispelo več prispevkov, kot je številk v sezoni Kekca, bomo v spletnem Ostržku v Kotičku dobre prakse, objavili še dva prispevka, ki v revijo nista bila uvrščena.    Na tem mestu pa vabimo vse mentorje bralne značke k sodelovanju v spletnem glasilu Ostržek ter vas lepo prosimo za prispevke, s pomočjo katerih lahko predstavite svoje delovanje, ideje in sodelovanje z mladimi bralci. Za poslano se vsem zainteresiranim že naprej zahvaljujemo.   V oktobrski številki Ostržka boste našli prispevek Pogovor med čevlji. Tokratna ustvarjalnost je nastala ob prebiranju knjige Babica v supergah pisatelja Mihe Mateta.     POGOVOR MED ČEVLJI   Na ilirskobistriški Osnovni šoli Dragotina Ketteja so v petem b razredu brali Babico v supergah Mihe Mateta. Mentorica Mirjana Tomažič je na koncu dejala: »Kaj pa če bi se zgledovali po pisatelju in napisali prizorček z naslovom Pogovor med čevlji?« Enajstletni Lei Morano naloga ni bila pretežka. Kar sami se prepričajte! Bo morda koga zamikalo, da bo igrico uprizoril na šolskem odrčku? Kaj ne bi bilo to imenitno?   SALONARKA (se ogleduje v ogledalu): Oh, kako sem lepa in kako vitka je moja postava! Vse čevlje lahko premagam v lepoti. BALETKA: Kaj? Ti da lahko premagaš vse čevlje v lepoti! Ti, ki počivaš v omari že celo leto, ti, ki si že čisto oguljena in izrabljena, ti, ki … SALONARKA: Ja, jaz! BALETKA: Ampak saj niti plesati ne znaš! SALONARKA:  Da ne znam! Gotovo plešem bolje kot ti. Jaz plešem v divjem ritmu, ne kot ti pri tisti dolgočasni glasbi. BALETKA: Misliš, da jaz plešem ob dolgočasni glasbi? Labodje jezero je umetnost. SALONARKA:  Ja ja, umetnost. BALETKA: Ja, umetnost. Jaz nisem kot ti, ki plešeš ob bobnih in kitarah v disku, kjer je na stotine luči. Moje delo je težje kot tvoje. Misliš, da se tudi mi, baletni čevlji, po svoje zvijamo v ritmu? Mi se moramo previdno, z občutkom in tehniko dvigniti na konice. SALONARKA: Saj vem, saj vem, baletniki ste umetniki. BALETKA: Ti, ti … GOJZAR: Hej, nehajta se prepirati! SALONARKA IN BALETKA (obe hkrati):  Kaj? Kdo? GOJZAR: Jaz sem, gojzar! Prebudili sta me, zato sem zelo jezen. Saj vesta, da  sem bil včeraj na pettisočaku. In vesta tudi, da si moram zato odpočiti. Vendar se mi je zazdelo, da imata med seboj nekakšen prepir. Povejta, za kaj gre. SALONARKA IN BALETKA (obe hkrati):  Ona je začela. Misli, da je najlepša, da najlepše pleše … GOJZAR: Lepo po vrsti. Baletka, ti prva povej, zakaj si se zamerila salonarki. SALONARKA: Zakaj ne začnem jaz? Zakaj mora začeti tale, tale … krota? GOJZAR: Lepo prosim, ne ugovarjaj. Baletka, začni. BALETKA: No, takole je bilo: jaz lepo vadim za nastop in takrat se vmeša tale neumnica in se začne važiti, da je najlepša. GOJZAR: Je to vse? BALETKA: Ja, to je vse. GOJZAR: Salonarka, imaš ti kaj pripomniti? SALONARKA: Ja! To ni bilo prav nič po resnici! Jaz sem se ogledovala v ogledalu in takrat se je vmešala tale važička! GOJZAR: Haha, haha, ho ho ho! In zato sta se vidve prerekali? Ha ha ha! (Odide.) SALONARKA IN BALETKA (ostaneta brez besed.)