Ostržek 44

KOTIČEK DOBRE PRAKSE   REVIJA KEKEC IN NJENA RUBRIKA BRALNE ZNAČKE V reviji Kekec, ki izhaja pri založbi Mladika, ima Bralna značka tudi v šolskem letu 2013/2014 svojo rubriko, ki jo ureja Miha Mohor. Ker bomo v spletnem Ostržku v Kotičku dobre prakse to rubriko vse leto predstavljali, s čimer smo začeli že v lanskem šolskem letu, tudi na tem mestu vabimo vse mentorje bralne značke k sodelovanju v reviji Kekec in  spletnem glasilu Ostržek ter jih lepo prosimo za prispevke, s pomočjo katerih lahko predstavijo svoje delovanje, ideje in sodelovanje z mladimi bralci.   Za poslano se vsem zainteresiranim že naprej zahvaljujemo.   V junijski številki Kekca boste v rubriki Bralne značke našli prispevek Punčke in pobi za pesmi. Tokratna ustvarjalnost otrok je nastala ob prebiranju knjige poezij Pesmi za punčke in pobe, pisatelja, pesnika in esejista Jožeta Snoja, ki je v marcu praznoval osemdeseti rojstni dan. Svoje verze so prispevali četrošolci in petošolci iz OŠ Naklo pod budnim očesom učiteljic Petre Jelenc, Lidije Derlink in Brede Rajh.   Prispevek, objavljen v Kekcu, si lahko ogledate tudi tukaj.   JOŽE SNOJ     Življenje Jože Snoj se je rodil v Mariboru, 17. marca 1934. Družina je morala leta 1941 pred Nemci pobegniti iz Maribora v materin rojstni kraj Mokronog na Dolenjskem, od tam pa so pred komunisti pobegnili v Ljubljano. Tam je končal gimnazijo, diplomiral je leta 1960 na Filozofski fakulteti iz slavistike in primerjalne književnosti. Od 1961 do 1971 je bil novinar in lektor v kulturni redakciji časnika Delo, od 1971 do 1993 pa urednik pri Državni založbi Slovenije. Živi in dela v Ljubljani. Pri njegovem začetnem delu ga je usmerjal oče. Ustvarjati je začel za odrasle, najprej kot pesnik in nato kot pripovednik, po letu 1970 pa je začel pisati tudi za mladino. Njegov opus sestavljajo pesmi, pripovedna proza, kritike, eseji in članki. Izraziteje posega tudi v mladinsko književnost (npr. Barabakos in kosi, Avtomoto mravlje, Domen Brezdomni in deklica Brezimena idr.). Njegova izrazito osebna poezija pomeni enega značilnejših prehodov od tradicije k avantgardi (npr. Nenadoma v velikem prostoru sami, Balade za glas in raglje, Žalostinke za očetom in očetnjavo idr.). V pripovedni prozi je oblikoval različice evropskega modernističnega romana (Hodnik, Negativ Gojka Mrča, Jožef ali Zgodnje odkrivanje srčnega raka, Gavžen hrib, Fuga v križu).   Izbrana (mladinska) dela 1969, Barabakos in kosi (povest) 1971, Lajna drajna (pesmi) 1973, Stop za pesmico (pesmi) 1975, Avtomoto mravlje (pravljice) 1976, Pesmi za punčke 1976, Piknik pikapolonic 1978, Hišica brez napisa (slikanica) 1982, Gavžen hrib (roman o vojnem otroštvu) 1983, Sanjska miška (pravljica) 1983, Srečni ščurek (zgodbe) 1984, Pesmi za punčke in pobe 1985, Domen Brezdomi in deklica Brezimena (pravljični ljubezenski roman) 1987, Pravljica o vodni kapljici 1987, Zarika iz zarje (pravljica) 1988, Gabrijel in Mihael 1988, Škorček norček (povest) 1989, Palčki so! Za vse tiste, ki še hodijo s plišastimi medvedki spat (kratka proza) 1990, Čudenja in zrenja 1990, Zakleta hiška (zgodba) 1991, Jutro sveta (pravljice) 1995, Enkrat ko bo očka majhen 2000, Gospod Pepi ali zgodnje iskanje imena (roman) 2002, Pod nebje 2013, Lenartovih prvih pet: križem po maminem dnevniku (zgodbe)                          (Vir: Wikipedija)   Več na: http://www.zalozbamladika.si/revija_kekec.html