Ostržek 30

 NAGRADE   NAGRADA MODRA PTICA 2012 Skupina Mladinska knjiga je v letu 2012 drugič zapored razpisala književno nagrado modra ptica za najboljše še neobjavljeno književno delo, in sicer tokrat za zvrst »mladinski roman«. Na letošnji natečaj je prispelo 25 romanov 18 avtoric in 7 avtorjev. Strokovna komisija, v kateri so uredniki leposlovja Mladinske knjige, Alenka Veler (predsednica), Andrej Ilc in Pavle Učakar, urednik Cankarjeve založbe Zdravko Duša in glavni urednik Mladinske knjige Bojan Švigelj, je ob tem želela izbrati delo, ki bo v knjigarnah MKT kvartalna zvezda v letu 2013.   V petek, 23. novembra 2012, je na Slovenskem knjižnem sejmu predsednica strokovne komisije Alenka Veler razglasila naslednje nominirance za modro ptico 2013: Tadej Golob: Kam je izginila Brina? Miha Mazzini: Reševanje plavolask Vinko Möderndorfer: Skoraj kot v filmu Cvetka Sokolov: Kar ne ubije Irena Velikonja: Taša   Foto: Slovenski knjižni sejem   8. januarja 2013 so v knjigarni Konzorcij razglasili dobitnika nagrade modra ptica. Skupina Mladinska knjiga jo je tokrat za najboljši mladinski roman Skoraj kot v filmu podelila Vinku Möderndorferju. Tako kot lani bo zmagovalec natečaja modra ptica prejel denarno nagrado v višini 12.000 EUR bruto, kar je najvišja denarna nagrada, ki se jo v Sloveniji podeljuje za posamezno književno delo, podeljena  pa bo marca 2013 ob izidu knjige.      Foto: Planet.siol.net Utemeljitev žirije za roman Skoraj kot v filmu: »Moje življenje je okej. Hočem povedati, da smo mama pa ata in jaz okej. No, skoraj okej.« To je iztočnica romana Skoraj kot v filmu po besedah prvoosebnega pripovedovalca, skoraj dvanajstletnega Gašperja, brihtnega mulca, ki ne sodi v skupino najbolj priljubljenih učencev na svoji šoli, zato pa večino prostega časa preživi na internetu in neumorno širi svoj besedni zaklad z raziskovanjem neznanih besed in njihovih pomenov. Ima enega najboljšega prijatelja, s katerim se družita, in simpatijo, čedno punco, ki se z njim raje kot v živo druži po skypu. Zdi se, skratka, da je njegovo življenje res okej. Dokler se nekega dne doma stvari ne začnejo spreminjati, sprva neopazno, a kmalu vse siloviteje, dokler se Gašperjev smiselno urejeni svet ne postavi na glavo in sesuje na koščke ... Roman Skoraj kot v filmu je zgodba o zorenju, obenem pa tudi oris sodobne družine, ki z lucidnostjo in pretanjenim humorjem razkriva žal vse prepogosto stisko otrok, ko družina razpade. Vešče pisateljsko pero Vinka Möderndorferja je izoblikovalo izviren lik glavnega junaka, ki se giblje med skorajda arhetipskimi protagonisti, a ustvari vsaj še enega atipičnega junaka, samosvojega čudaka, ki Gašperjevo življenje spremeni za vedno. Möderndorferjeva gibka pisateljska govorica nas pelje od enega presenetljivega preobrata do drugega, začinjena pa je s številnimi referencami iz sodobne pop kulture in ustvarja žive podobe življenja v moderni družbi. Vsaka slaba stvar naj bi s sabo vendarle prinesla še kaj dobrega in tako je tudi v romanu Skoraj kot v filmu – tisto, kar se na začetku zdi brezupno, se na koncu bolj ali manj dobro razplete za vse. »Skoraj kot v kakšnem filmu, happy end pa to boste rekli,« se priduša glavni junak romana ob koncu svoje pripovedi. Verjamemo, da bodo mladi bralci ta film z veseljem pogledali oziroma prebrali.   Več o nagradi modra ptica na: http://www.mladinska.com/knjige/knjizne_nagrade/nagrada_modra_ptica     NAGRADE ČOPOVA DIPLOMA IN ČOPOVA PRIZNANJA 2012 Zveza bibliotekarskih društev Slovenije podeljuje svojim članom javna priznanja in nagrade za dosežene rezultate na področju knjižničarstva. Čopove diplome in Čopova priznanja so najvišje državne nagrade za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku knjižničarske stroke. Čopova diploma in Čopovo priznanje sta poimenovana po slovenskem knjižničarju in učenjaku Matiji Čopu.  Čopova diploma se podeli za izredno pomembno življenjsko delo na področju knjižničarstva, ki je širšega pomena in prispeva k ugledu in napredku  knjižničarske stroke. Čopove diplome se podeljujejo posameznikom, ki so člani rednih ali pridruženih članov Zveze. Posameznik jo lahko prejme le enkrat.   Čopovo priznanje se podeli za enkratne dosežke, ki so plod izvirnih strokovnih pristopov ali za posebne zasluge pri popularizaciji knjižničarstva, krepitvi ugleda knjižničarjev, knjižnic in knjižničarske stroke v javnosti ter za zasluge pri razvoju knjižnične dejavnosti. Čopova priznanja se podeljujejo posameznikom, ki so člani rednih članov Zveze,  rednim članom Zveze ter pridruženim članom Zveze. Izjemoma se Čopova priznanja podeljujejo tudi drugim organizacijam, ki podpirajo delovanje Zveze in njenih članov oziroma imajo posebne zasluge za popularizacijo in napredek knjižničarske stroke. Čopovo priznanje lahko posameznik ali organizacija prejmeta večkrat.   V NUK-u so 17. januarja 2013 podelili Čopovo diplomo in priznanja 2012. Za izjemne dosežke na področju knjižničarstva prejme prvo Zlatka Rabzelj, dobitniki priznanj pa so Mojca Gomboc, Janja Turk in Vojko Konrad Zadravec.    Dobitnica Čopove diplome, ki jo podeljuje Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS), Zlatka Rabzelj, ki deluje v knjižnično-informacijskem centru Ministrstva za obrambo. V svojem 32-letnem bibliotekarskem delu je dosegla izjemne dosežke, še posebej pri postavitvi prve specialne vojaške knjižnice v samostojni Sloveniji. Začela je leta 1979 v knjižnici Jožeta Mazovca v Ljubljani, leta 1993 pa se je zaposlila na Ministrstvu za obrambo kot vodja knjižnice v takratnem izobraževalnem centru. Kot so zapisali v utemeljitvi, je razvila specialno vladno knjižnico in njen sistem od začetne stopnje do vpisa v razvid knjižnic. Dosegla je tudi vstop knjižnice v sistem COBISS. Danes se knjižnično-informacijski center ponaša s knjižnično zbirko, ki šteje okoli 32.000 enot. Razvila pa je tudi digitalno knjižnico MORS, ki je osnova in pogoj za e-izobraževanje študentov vojaških šol in usposabljanje profesionalne vojske, ki se lahko tako izobražuje tudi na misijah.    Foto: ZDBS   Mojca Gomboc iz Mariborske knjižnice se, kot piše v utemeljitvi, zaveda poslanstva knjižnice na kolesih, zato delo na bibliobusu vseskozi plemeniti z osebno noto. Zanjo je značilna povezanost z lokalnim okoljem in prebivalci v občinah, kjer ima bibliobus Mariborske knjižnice postajališča. Poleg tega zna k sodelovanju pritegniti sodelavce bibliobusa, tako da ekipa že leta prizadevno promovira poslanstvo celotne Mariborske knjižnice.   Janja Turk iz Osrednje humanistične knjižnice Filozofske fakultete (FF) Univerze v Ljubljani je več kot 30 let preživela v knjižnici Oddelka za geografijo FF, najprej kot bibliotekarka, od leta 1989 pa je knjižnico tudi vodila. V monografskih in serijskih publikacijah je objavila številne pregledne bibliografije za Slovenijo in republike nekdanje Jugoslavije. Posebej dragocen je njen prispevek v delu delovne skupine za statistiko, pravilnikov in delovne načrte, ki jo je več let tudi vodila.   Vojko Konrad Zadravec iz Mestne knjižnice Ljubljana se je leta 1982 zaposlil v Pionirski knjižnici. Svojo pozornost je usmeril k mladim bralcem. V času vodenja Pionirske knjižnice je znova uvedel Strokovne srede, poleg tega se je angažiral za formalno uveljavitev Pionirske knjižnice kot osrednjega centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Sodeloval je pri ustanovitvi Slovenske sekcije IBBY in zasnoval Malo knjižnico, spletno bazo podatkov za mladinske knjige, ki danes služi izdelavi Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig.   Foto: ZBDS   Več o dogodku in odzivih nanj lahko preberete na: http://www.zbds-zveza.si/?q=node5/podelitev2013   SLOVENSKA NOMINACIJA ZA NAGRADO ALMA 2013 Slovenska sekcija IBBY za prestižno mednarodno nagrado ALMA (Spominska nagrada Astrid Lindgren) v letu 2013 predlaga pisateljico Janjo Vidmar in ilustratorja Damijana Stepančiča.   Nagrajenec ALMA 2013 bo razglašen 26. marca 2013 ob 13h! Stiskajmo pesti!