Ostržek 9

KOTIČEK DOBRE PRAKSE CHECKPOINT LITERACY*   >15. evropska konferenca o branju, Berlin, 5. – 8. avgust 2007>http://www.dgls.de/conference/ To je bila že druga evropska konferenca o branju, ki je potekala v Berlinu; prejšnja (6. po vrsti) je bila leta 1989, ko je berlinski zid še stal. Naslov tokratne konference je močno simboličen: Checkpoint Charlie >– danes samo še turistična znamenitost, spomin >– je bil v času, ko je bil Berlin razdeljen na vzhodni sovjetski in zahodni ameriški del, edini prehod, kontrolna točka. Podobno je konferenca o branju vsakič nekakšna »kontrolna točka«, kje smo v Evropi s prizadevanji za boljšo bralno pismenost, priložnost za izmenjavo znanja in izkušenj ter pretok informacij s področja branja. >15. evropsko konferenco o branju je organizirala – po pokroviteljstvom Nemškega ministrstva za izobraževanje in raziskovanje – Nemška zveza za branje in pisanje DGLS (>Deutschen Gesellschaft für Lesen und Schreiben; http://www.dgls.de) v sodelovanju z IDEC-om, evropskim komitejem IRA >–> Mednarodne bralne zveze. Potekala je v prostorih Humboldtove univerze. Zbralo se nas je več kot 400 udeležencev iz vseh evropskih držav, precej iz ZDA, nekaj udeležencev pa tudi z drugih celin. >Poleg uvodnih in sklepnih pozdravov ter na začetku glasbenega programa, ki ga je izvajal »Kvartet Humboldt«, in na koncu povabila na naslednjo Evropsko konferenco, smo vsi skupaj poslušali samo tri plenarne referate, sicer pa smo se razdelili v številne sekcije, kjer so potekale predstavitve referatov, okrogle mize in simpoziji, med odmori so bile predstavitve posterjev. To je po eni strani bogastvo teh konferenc, kajti vsi udeleženci se lahko predstavimo in izmenjamo izkušnje, hkrati pa tudi pomanjkljivost, saj se preveč porazdelimo in tako težko pride do konfrontacije mnenj med predstavniki različnih strok. > >Tematski sklopi letošnje konference so bili naslednji: pismenost v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju; bralne zmožnosti in motivacija; razvoj znanja pisanja in pravopisa; govor in pismenost; ocenjevanje jezikovnega in pisnega razvoja; medjezikovna in medkulturna pismenost; učitelji branja in učenje strategij; bralno uspešne šole; pismenost in knjižnice; pismenost in tehnologija; pismenost in demokracija; bralne in pravopisne težave v dodatnih programih; pismenost mladostnikov in odraslih; mednarodne raziskave o pismenosti; spol in pismenost. >V uvodnem plenarnem referatu pod naslovom Bralne zmožnosti v informacijski dobi (Literacy Skills in the Information Age) je Andreas Schleicher iz Nemčije primerjal rezultate mednarodnih raziskav pismenosti PISA in PIRLS ter ugotavljal, zakaj so otroci iz nekaterih držav močno napredovali v pismenosti.Pirjo Linnakylä iz Finske je v referatu Kako navdušiti in pridobiti učence za branje (How to Inspire and Engage Students to Read) predstavila metode in načine dela učiteljev v štiri bralno uspešnih šolah v svoji državi. Allan Luke iz Avstralije pa je v sklepnem referatu z naslovom Kaj velja za »kritično pismenost« v sodobnem času? (What Counts as the »Critical Literacy« in New Times?) poudaril, da je treba pri primerjavi ugotovitev iz mednarodnih raziskav o pismenosti vsekakor upoštevati predvsem druž>beno>-ekonomski razvoj držav (opozarja, da bi bilo učenje branja uspešnejše, če bi bilo ciljno naravnano npr. v odpravo revščine)>, filozofsko-psihološko orientacijo, zgodovinski razvoj (npr. dobra osnova za pismenost v deželah protestantizma) idr. Tudi pregled na letošnji konferenci (na »checkpoint-u«) je pokazal, da na uspešno bralno pismenost vplivajo različni dejavniki, vsem najuspešnejšim pa je skupno: država finančno in tudi sicer vsestransko podpira razvoj pismenosti; dobri ciljno naravnani in strukturirani učni načrti, osredinjeni na učence; bralni programi, ki maksimalno upoštevajo učenčeva zanimanja; učitelji so izobraženi, sposobni in stimulirani za delo; bližina razrednih, šolskih in splošnih knjižnic; učencem je na voljo bralno spodbudno okolje, veliko raznovrstnega bralnega gradiva in časa za branje; učenci imajo pravico do dodatne pomoči z učiteljem branja; in ne nazadnje, učenci naj vedo, da je za uspešno bralno pismenost potrebno veliko učenja in tudi napora. Na tej konferenci je bila četrtič podeljena nagrada IRA za inovativne projekte za promocijo branja (The IRA Award for Innovative Reading Promotion in Europe). Tokrat jo je prejel portugalski projekt z naslovom »Dajmo življenje črkam in … mladim ljudem«, ki pospešuje branje med otroki na začetku osnovne šole in mladostniki v petih okrožjih na severu Portugalske. Iz Slovenije nas je bilo kar nekaj referentov: Silva Novljanin Mojca Balant sta predstavili prispevek šolskega knjižničarja pri učenju branja romskih otrok, Ana Ileršič je predstavila program za opismenjevanje kmečkega prebivalstva, Livija Knaflič pa, kaj se starši naučijo v programih družinskega branja. Jaz (Tilka Jamnik) sem predstavila projekt knjižnih čajank, na katerih starejšim ljudem predstavljamo otroške knjige in pospešujemo družinsko branje, Tanja Jelenko pa je na posterju predstavila usmerjanje dijakov pri pisanju esejev o umetnostnih besedilih. 16. evropska konferenca o branju bo v portugalskem mestu Braga, od 19. do 22. julija 2009. *Prispevek bo objavljen tudi v Knjižničarskih novicah,informativnemu biltenu za seznanjanje slovenskih knjižničarskih delavcev z dogajanji in novostmi v stroki. Mag. Tilka Jamnik Knjižnica Otona Župančiča Ljubljana