Ostržek 39

KOTIČEK DOBRE PRAKSE REVIJA KEKEC IN NJENA RUBRIKA BRALNE ZNAČKE V reviji Kekec, ki izhaja pri založbi Mladika, ima Bralna značka tudi v šolskem letu 29013/2014 svojo rubriko, ki jo ureja Miha Mohor. Ker bomo v spletnem Ostržku v Kotičku dobre prakse to rubriko vse leto predstavljali, s čimer smo začeli že v lanskem šolskem letu, tudi na tem mestu vabimo vse mentorje bralne značke k sodelovanju v reviji Kekec in  spletnem glasilu Ostržek ter jih lepo prosimo za prispevke, s pomočjo katerih lahko predstavijo svoje delovanje, ideje in sodelovanje z mladimi bralci. Za poslano se vsem zainteresiranim že naprej zahvaljujemo.   V januarski številki Kekca boste v rubriki Bralne značke našli prispevek Gremo k Butalcem. Tokrat so namreč učenci Osnovne šole Riharda Jakopiča prebirali znamenite Butalce, ki jih je napisal Fran Milčinski, nato pa se še sami preizkusili v pisanju kratkih in duhovitih zgodbic o najpametnejših, najboljših, najlepših in sploh najimenitnejših Butalcih. Prispevek, objavljen v Kekcu, si lahko ogledate tudi tukaj.   Fran Milčinski. Foto: Wikipedija Življenje Frana Milčinskega Fran Milčinski (3. 12. 1867, Lož na Notranjskem–24. 10. 1932, Ljubljana), ki je pri pisanju uporabljal tudi psevdonim Fridolin Žolna je bil slovenski pravnik, pisatelj in dramatik. Rojen na Notranjskem se je pri štirih letih z družino preselil v Ljubljano, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Po gimnaziji se je leta 1885 vpisal na dunajsko pravno fakulteto. Leta 1890 je postal sodnik. Služboval je v Ljubljani in nadomeščal sodnika v Škofji Loki, Radovljici, Litiji in na Brdu. Leta 1895 je bil za dve leti premeščen v Idrijo, nato pa se je vrnil v Ljubljano. Leta 1900 je postal upravitelj Deželnega gledališča v Ljubljani, leta 1902 pa mladinski sodnik in socialni delavec na področju mladinskega prestopništva. Leta 1910 se je poročil z Marijo Krejči. Rodili so se mu štirje otroci: Breda Milčinski Slodnjak (1911–2001), Janez Milčinski (1913–1993), Frane Milčinski - Ježek (1914–1988) in Lev Milčinski (1916–2001). Leta 1918 je postal svetnik Višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Dve leti kasneje pa je bil imenovan za svetnika na Stol sedmorice v Zagrebu. Po upokojitvi leta 1925 se je ukvarjal z odvetništvom. Na ljubljanskem radiu se je leta 1928 pojavljal kot pripovedovalec v etru. Umrl je leta 1932 v Ljubljani. (Vir: Wikipedija)      Znamenita ilustracija Butalcev Franceta Podrekarja iz leta 1949.   O Butalcih Butalci je naslov njegove zbirke humoresk (satiričnih zgodb), ki jih je objavljal v raznih časopisih, v knjižni obliki pa so kot zbirka izšli šele po njegovi smrti leta 1949. Butalci so prebivalci izmišljenega kraja Butale. Prepričani so, da so najpametnejši in najbolj iznajdljivi, v resnici pa so pravo nasprotje tega, kar mislijo, da so.   V zadnjem času je izšlo tudi precej kvalitetnih novih izdaj posameznih zgodb o Butalcih. Priporočamo v branje:   Kako so si Butalci omislili pamet. Ilustrirala Ana Razpotnik Donati. Založba Sanje   V Butalah sejejo sol. Ilustrirala Ana Razpotnik Donati. Založba Sanje   Butalski grb. Ilustriral Damijan Stepančič. Založba Mladinska knjiga   Še nekaj zanimivosti:  Pojem butalski v pomenu omejen se je v slovenskem jeziku tako uveljavil, da je uvrščen celo v Slovar slovenskega knjižnega jezika: butálski  -a -o prid. (ȃ) ekspr. značilen za butalce: ima butalske navade / butalska neumnost. Prav tako je v SSKJ mogoče najdi pojem butalec: butálec  -lca m (ȃ) ekspr. zelo neumen človek: vsak butalec te lahko zafrkava   Kdor si želi Butalce ogledati v živo, pa naj se odpravi na pustni karneval v Cerknico na Notranjskem, ki se vsako leto v tem času spremeni v Butale, kjer nato en teden kraljujejo Butalci. Poleg drugih prireditev si mora vsekakor ogledati tradicionalni nedeljski karneval, ki povsem spremeni podobo kraja in ob ulice privabi več tisoč ljudi.           Karneval v Cerknici. Foto: www.rtvslo.si   Več na: http://www.zalozbamladika.si/revija_kekec.html