Ostržek 20

KOTIČEK DOBRE PRAKSE asist. mag. Milena Košak BabuderUniverza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Kriteriji za določitev bralnega gradiva za oklevajoče bralce in bralce z disleksijo Namen in cilj branja ni le prevajanje napisanih črk v glasove in besede, temveč razumevanje in sledenje informacijam, ki jih napisane besede sporočajo. Otroci, ki veščino branja osvajajo počasneje in oklevajoče, ter otroci in mladostniki, pri katerih je proces avtomatizacije oviran zaradi specifične motnje branja - disleksije, sporočilu napisanega težje sledijo. K njihovi uspešnosti in pripravljenosti za branje močno prispeva oblika in jezikovna zahtevnost bralnega gradiva. Zato je zelo pomembno, da je napisano gradivo oblikovano tako, da so njegove informacije bolj dostopne in omogočajo oklevajočim bralcem in bralcem z disleksijo več časa za njihovo razumevanje. Spodaj nanizani in opisani kriteriji so povzeti iz slogovnega vodnika za disleksijo (Dyslexia Style Guide), ki je objavljen na spletni strani Britanske zveze za disleksijo (http://www.bdadyslexia.org.uk/extra352.html).   Kriteriji, ki so nam v pomoč za opredelitev slikanic in knjig, dostopnejših za oklevajoče bralce in bralce z disleksijo Oblika tiskanih črk (font style) Črke naj bodo zaokrožene, z razločnim in čitljivim izgledom, prijetnim na pogled. Priporočljiv je tisk, kjer je med črkami prostor, da si črke ne sledijo tesno druga za drugo. Črke, ki imajo neobičajno obliko, povzročajo pri branju težave.Najustreznejša oblika tiska je Arial ali Comic Sans, primerna je tudi oblika Verdana, Helvetica, Tahoma in Trebuchet. Poševna oblika črk ni ustrezna.Velikost črk je nekoliko večja, med 12pt ali 14pt do 18pt.Če je le možno, izbiramo za otroke, ki že poznajo male tiskane črke, slikanice z malimi namesto velikimi tiskanimi črkami. Male tiskane črke so lažje berljive, ker s svojimi repki in zankami nad in pod črto poudarjajo svojo obliko. Besedilo, kjer so poudarjene besede napisane z velikimi tiskanimi črkami, je težje berljivo. PapirNajustreznejša je krem ali sivobela barva papirja.Moten papir brez leska je ustreznejši kot bleščeč papir, ker zmanjšuje bleščanje.Papir mora biti dovolj debel, da ne proseva besedila na drugo stran.Slog predstavitve besedila Način predstavitve besedila lahko močno vpliva tako na berljivost kot na začetni vidni vtis.Vrstice naj imajo največ 60 do 70 znakov. Vrstice, ki so predolge ali prekratke, lahko predstavljajo za oči napor.Med odstavki so priporočljivi presledki, s katerimi je besedilo ločeno in daje občutek zračnosti.Slikanice in knjige z zgoščeno napisanimi besedili niso primerne.Lažje berljive so slikanice in knjige, v katerih so vrstice poravnane le na levem robu. Ob obojestranski poravnavi besedila so presledki med besedami v vrsticah neenakomerni, kar otežuje branje.Priporočljiv je širši, od 1.5 do 2-kratni razmak med vrsticami. Bralcu omogoča lažje sledenje s prstom in zanesljivejše prehajanje iz ene vrstice v drugo. Zaradi težav z orientacijo bralci pogosto preskočijo vrstico v strnjenem besedilu. Stil pisanja Na bralca vpliva tudi jezikovni stil, ki je uporabljen v besedilu. Ob dolgih in zapletenih stavkih se bralec slabše orientira in jih težje razume. Prav tako težje sledi besedilu, ki vsebuje veliko opisov in razmišljanj.Knjige naj bodo dinamične, razgibane, v njih naj prevladuje dvogovor. Takšen način pisanja omogoča bralcu, da se lažje vživi v dogajanje, predstavljeno v knjigi. Stavki naj bodo kratki in enostavni. Pozorni bodite, kje v vrstici se prične stavek. Osebe z disleksijo težje sledijo stavku, ki se začne na koncu vrstice. Pa še nekaj namigov, kako lahko otrokom olajšamo branje: Dober kontrast med ozadjem in črkami (priporočljiv je okrepljen temno zelen tisk na rumenem, krem, svetlo zelenem ali sivo belem papirju). Otroku svetujemo, da uporablja bralna ravnilca ali barvne plastiȍne prosojnice, ki se namestijo čez besedilo. Mnogim ljudem ustrezajo tudi druge manj ali bolj izrazite barve ozadij. Ker ni veliko knjig, ki bi bile natisnjene na obarvan papir, si lahko bralci s težavami pomagajo tudi z barvnimi ravnilci (prosojnicami). Barvno ozadje zmanjša vizualne težave pri otrocih in odraslih z disleksijo ter izboljša percepcijo natisnjenega besedila. Z barvnimi prosojnicami se zmehča učinke običajno natisnjenega besedila, ki so lahko za otroka zelo izčrpavajoči. Beli papir povzroča vizualne težave imenovane tudi »Mears/Irlen sindrom« ali »vizualni stres«. To velja tako za bralce z disleksijo, kot tudi tiste brez nje. Otroci z vizualnimi težavami in tisti z disleksijo imajo ob običajnem tisku (črn tisk na belem papirju) pogosto občutek, kot da se besedilo premika ter da postajajo vrstice zamegljene. Kako in zakaj barva pomaga pri branju, še vedno ni čisto pojasnjeno. Obarvan papir in obarvane prosojnice, ki jih položimo na besedilo, zmanjšajo kontrast in s tem bleščanje belega papirja. Bralec nato lahko bere hitreje, dalj časa, se počuti manj utrujenega in bolje razume to, kar bere. Nekateri bralci z disleksijo, ki uporabljajo barvne prosojnice, poročajo, da obarvan papir ni tako bleščeč kot bel, pri branju toliko ne napenjajo oči ter da so presledki med besedami bolj jasni, tako da se lažje osredotočijo na besede (http://www.dyslexic.com/vision). Priporočljivo je, da pri vseh otrocih s težavami pri branju in tistih, pri katerih ugotavljamo disleksijo, preverimo njihovo branje z uporabo barvnih prosojnic. Če le-te pripomorejo k boljšemu branju, skušamo ugotoviti, katera barva ozadja jim najbolj ustreza. Barvne prosojnice niso »zdravilo« ampak le sredstvo za obvladovanje simptomov disleksije. Namesto barvnih prosojnic lahko otroci uporabljajo očala z obarvanimi lečami (modrimi, roza), ki imajo podoben učinek na branje. Izbiramo slikanice, ki imajo besedilo le na eni strani, ločeno od ilustracije, oziroma je besedilo pod ilustracijo. Otroci težko berejo besedilo, ki je razdrobljeno med ilustracijami po celotni strani papirja. Prav tako so ustreznejše slikanice in knjige, v katerih besedilo ne leži na grafičnem ozadju oz. ilustraciji. Ilustracije naj bodo v kontrastnih barvah, s čim manj izraženimi detajli. Zelo pomembna je izbira bralnega gradiva, ne le pri otrocih z disleksijo, ampak tudi pri tistih otrocih, katerih  jezikovni razvoj in percepcija se počasneje razvijata. Zapletene besede in svojske besedne fraze prispevajo le k večji otrokovi zmedenosti. Zato izbiramo jezikovno preprostejše vsebine in se izogibamo vsebinam z arhaičnim jezikom.Kako lahko otroci sami določijo, ali so knjige za njih ustrezno zahtevne? Večina otrok izbira knjigo najprej glede na zunanji videz in obliko notranjosti. Najprej jih pritegne naslovna stran z naslovom. Če jim je le ta všeč, bodo pobrskali in prelistali knjigo. Največkrat vzbudijo njihovo pozornost knjige, ki vsebujejo ilustracije, nimajo prevelikega števila strani, imajo dovolj velike črke ter tekst v njih ni preveč zgoščen. Kljub temu, da je knjiga oblikovana tako, da pritegne otrokovo pozornost, pa ni rečeno, da jo bo tudi prebral. Knjiga je lahko zanj jezikovno prezahtevna in jo bo zato kmalu odložil na polico, kjer bo tudi obležala. Učitelj lahko pomaga otroku tako, da mu izbere knjigo ali pa ga nauči strategij, kako si otrok sam izbere sebi ustrezno knjigo. Zelo primerna je metoda Test 5 prstov, ki otroku s pomočjo določanja števila neznanih besed na eni strani besedila pomaga ugotoviti primernost knjige. Pri tem si otrok pomaga z vprašanji, ki ga vodijo po korakih in mu pomagajo ugotoviti, ali je knjiga zanj premalo, ravno prav ali preveč zahtevna (http://www.booknutsreadingclub.com/goldilocksrule.html). Knjiga je uvrščena v posamezno kategorijo, če otrok na večino vprašanj, postavljenih v posameznem sklopu, odgovori pritrdilno. Preveč enostavne knjige:1.     Ali si to knjigo prebral že večkrat pred tem?2.     Ali razumeš zgodbo zelo dobro brez prevelikega napora?3.     Ali poznaš in razumeš skoraj vsako besedo?4.     Ali jo lahko prebereš gladko in tekoče, ne da bi veliko vadil in se naprezal? Knjige, ki so ravno prav zahtevne:1.     Ali prvič bereš to knjigo?2.     Ali razumeš večino vsebine v knjigi?3.     Ali je na vsaki strani več besed, ki jih ne razumeš in takoj ne prepoznaš njihovega pomena?4.     Ali ti lahko, kdo pomaga, ko naletiš na težko besedo ali poved? Knjige, ki so prezahtevne:1.     Ali je na eni strani več besed, ki jih ne poznaš in ne razumeš kaj pomenijo?2.     Ali ne razumeš dobro in ne veš dobro, kaj se v knjigi dogaja?3.     Ali bereš z naporom in zatikajoče?4.     Ali ni nikogar, ki bi ti pomagal pri zahtevnih besedah in delih v knjigi? Da bodo otroci usvojili korake za določanje primerne literature, bodo potrebovali veliko vaje. Ker pa imajo težave s pomnjenjem, je najbolje, da so koraki zapisani na plastificiranih kartonȍkih in pospravljeni na vidnem mestu v knjižnici. Otroci jih lahko tako ob vsakem obisku knjižnice uporabijo ter jih nato vrnejo na ustrezno mesto. S tem se tudi izognemo, da bi jih izgubili, pozabili ali pomečkali v svoji šolski torbi. ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- mag. Tilka Jamnik, Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižniȍarstvo ter Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS SEZNAM LAŽJE BERLJIVIH KNJIG[i] Za bralce z disleksijo in za bralce z drugimi bralnimi težavami, za oklevajoče bralce, tudi za bralce s slabšim jezikovnim znanjem slovenšČine (za slovenske otroke v zamejstvu in v drugih državah) ipd. Za začetne bralce BAUMGART, Klaus: Lara gre v šolo. Tudi druge slikanice o Lari. Ljubljana: Kres.CARL, Eric: Slikanice, vsi naslovi. Ljubljana: Epta.HILL, Eric: Slikanice, vsi naslovi. Ljubljana: Mladinska knjiga.JENNINGS, Sharon: Zbirka Beremo s Frančkom. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.LANGEN, Annette: Feliksova pisma in Feliksova pisma iz cirkusa. Ljubljana: Mladinskaknjiga.MANČEK, Marjan: Zbirka Modri medvedek. Ljubljana, Mladinska knjiga.ŠTEFAN, Anja: Lešniki, lešniki. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000.VELTHUIJS, Max: Zbirka Žabec. Ljubljana: Epta, Slovenska knjiga in Mladinska knjiga.Zbirka Sonȍnice (različni avtorji, različni naslovi). Ljubljana: DZS. Za bralce 1. triletjaKNISTER: Zbirki Mala čarovnica Lili in Lili. Ljubljana: Mladinska knjiga.MUCK, Desa: Zbirka Anica. Ljubljana: Mladinska knjiga.NÖSTLINGER, Christine: Zbirka Franceve zgodbe. Celovec: Mohorjeva.NÖSTLINGER, Christine: Zbirka Mini. Ljubljana: Slovenska knjiga in Piano.OSBORNE, P. M.: Zbirka Čarobna hišica na drevesu. Ljubljana: Grlica.SIMON, Francesca: Zbirka Grozni Gašper. Tržil: Uȍila International.SUHODOLČAN, Primož: Zbirka Pozor pravljice. Ljubljana: Karantanija.VIDMAR, Janja: Zbirka Navihanček Matic. Ljubljana: Karantanija.VIDMAR, Janja: Bučko Superga. Ljubljana: Karantanija, 2006.Zbirka Berem sam (različni avtorji, različni naslovi). Ljubljana: Kres.Zbirka Levčki (različni avtorji, različni naslovi). Ljubljana: Grlica.Zbirka Pirati (različni avtorji, različni naslovi). Ljubljana: Grlica.Zbirka Zakladnica (različni avtorji, različni naslovi, štiri težavnostne stopnje). Ljubljana: Educy. Za bralce 2. triletjaBANSCHERUS, Jürgen: Zbirka Detektiv Kvjatkovski. Tržič: Učila International.FIENBERG, Anna: Zbirka Taši. Dob pri Domžalah: Miš.HERGÉ: Zbirka Tintin in njegove pustolovšČine. Tržič: Učila International.JENNINGS, Paul: Gizmo in Vrni se, Gizmo. Dob pri Domžalah: Miš.MANČEK, Marjan: Zbirka Hribci. Ljubljana, DZS.McGANN, Oisin: Zbirka Odštekani dedek. Dob pri Domžalah: Miš.MUSTER, Miki: Zbirka Jubilejna izdaja stripov Miki Muster. Ljubljana: Delo.PILKEY, Dav: Zbirka Kapitan Gatnik. Ljubljana: Mladinska knjiga.