Ostržek 15

KNJIŽNICE MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANAKNJIŽNICA OTONA ŽUPANČIČACENTER ZA MLADINSKO KNJIŽEVNOST IN KNJIŽNIČARSTVO   Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz 2. cikel, šolsko leto 2007/2008   Prejeli smo 12.251 rešitev 2. cikla MEGA kviza, to je 80 % več rešitev kot v 1. ciklu leto poprej (v Potovalnih listih je 20 % več rešitev, na spletu pa 372 % več rešitev kot v 1. ciklu). Za sodelovanje pri promociji MEGA kviza in organizaciji reševanja se je odločilo 60 osrednjih splošnih knjižnic v Sloveniji. Le-te so potem sodelovale z osnovnimi šolami, muzeji in drugimi dejavniki v svojem okolju. Nekatere knjižnice niso dobile nobene rešitve v »Potovalnem listu«, so pa njihovi bralci kviz reševali prek spleta.Rešitve prek spleta smo prejeli tudi od reševalcev izven Slovenije. Na domači strani MEGA kviza na internetu beležimo okrog 40.000 zadetkov na mesec; obiskovalci so uporabljali različno dodatno gradivo.Za tolikšen porast števila rešitev kviza in uporabnikov domače strani MEGA kviza so zaslužni številni sodelavci; ključna pa je vloga številnih organizatorjev reševanja in različnih mentorjev, ki so prepoznali MEGA kviz kot obliko sodobnega inovativnega učenja in pomagajo otrokom pri reševanju kviza ter uporabi njegovih spodbud. V končno MEGA žrebanje v Enajsti šoli – oddaji za radovedneže (četrtek, 5. 6. 2008, Prvi program TV Slovenija, ob 16.25 uri) se je uvrstilo12.251 rešitev v Potovalnem listu in na spletu.Izžrebani so bili naslednji reševalci in mentorji: I. Nagrado med reševalci kviza, ki so zbrali vseh 5 žigov, prejme: LEJLA HERVATIN, OŠ Jakoba Aljaža, 5. a, Kranj Enotedenske počitnice na morju ali v gorah podarja Društvo Bralna značka Slovenije-ZPMS.Nagrado med reševalci kviza, ki so rešili vseh pet sklopov kviza, prejme: LUKA PORENTA, OŠ Naklo, 9. cEnotedenske počitnice na morju ali v gorah podarja Društvo Bralna značka Slovenije-ZPMS. Reševalcem, ki so rešili en ali več sklopov kviza in imajo vsaj en žig, pet nagrad podeljuje Skupnost muzejev Slovenije. Namenjene so izžrebanemu reševalcu, njegovim sošolcem in mentorju. SAŠO AHLIN, OŠ Frana Albrehta Kamnik, 9. cSlovenska kinoteka, Ljubljana: brezplačen ogled dopoldanske predstave – 124 sedežev 2. IZA HERMAN, III. OŠ Celje 9. cMuzej krščanstva na Slovenskem: brezplačen ogled muzeja - za en razred KLARA LEBAR, 7. c, Rove 19 a, 1410 ZagorjeNarodni muzej Slovenije, Ljubljana: brezplačen ogled muzeja - za en razred 4. SIMON PESRL, OŠ Miklavž pri Ormožu, 7. rPokrajinski muzej Ptuj: brezplačen ogled muzeja - za en razred 5. NIVES VIČIČ, OŠ Cirila Kosmača Piran, 9 b Arhitekturni muzej Ljubljana/Plečnikova zbirka: brezplačen ogled muzeja - za en razred Mentorjem MEGA kviza tri nagrade podeljuje Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS: mentorju komplet knjig iz zbirke Zlati bralec, šoli pa obisk mladinskega pisatelja ali strokovnjaka s področja branja.   JANJA KAJNIK, OŠ Angela Besednjaka, MariborMARTINA KOČEVAR, OŠ Toneta Šraja Aljoše, Nova vasDANICA NOVAK, OŠ Cezanjevci Izžrebanim reševalcem in mentorjem iskreno ČESTITAMO!   Število rešitev v 2. ciklu MEGA kviza v šol. letu 2007/2008 V 2. ciklu smo prejeli 6.297 rešitev (v »Potovalnih listih«) ter 5.954 rešitev na spletu. Skupaj 12.251 rešitev. Število rešitev je v 2. ciklu v primerjavi s 1. ciklom poraslo za 80 % (v Potovalnih listih za 20 %, na spletu pa za 372 %). 1. cikel MEGA kviza v šolskem letu 2006/2007 je reševalo 6.854 reševalcev (5.254 v Potovalnih listih in 1.600 reševalcev na spletu, od tega jih je 23 rešilo vse sklope). Pri primerjavi rezultatov 2. cikla z rezultati 1. cikla je treba upoštevati, da so se nekoliko spremenili pogoji reševanja (lani je bilo šest sklopov, letos jih je bilo pet, kot rešitev se pojmuje že rešitev enega sklopa, obvezen je le en žig obiska kulturne ustanove). Podrobnejša analiza rezultatov pa pokaže, da se je zaradi spremenjenih pogojev povečalo le število rešitev v tiskani obliki s Potovalnim listom (v 1. ciklu je bilo 5.254 rešitev s Potovalnim listom, vsi so imeli rešenih vseh šest sklopov; v 2. ciklu pa je med 6.297 rešitvami le polovica takšnih, ki imajo rešene vse sklope). Medtem pa je na spletu v 1. ciklu MEGA kviz reševalo 1.600 reševalcev, vendar je le 23 reševalcev rešilo vseh šest sklopov; v 2. ciklu pa ga je na spletu reševalo 5.954 reševalcev, od tega jih je 324 rešilo vseh pet sklopov. Seveda so imeli tudi mentorji v 2. ciklu že nekaj več izkušenj z reševanjem (manj se oklepajo izkušenj Slovenskega knjižnega kviza) oz. že bolje sprejemajo MEGA kviz kot sodobno inovativno in ustvarjalno obliko knjižnično-informacijskega opismenjevanja in spoznavanja kulturne dediščine. Nekaj knjižnic ni prejelo nobene rešitve v »Potovalnem listu«, vendar je analiza rešitev na spletu pokazala, da so njihovi bralci kviz reševali v tem mediju. Rešitve prek spleta smo prejeli tudi iz slovenskega zamejstva in celo z Evropske šole Bruselj 1. Med rezultati reševanja MEGA kviza na spletu bi opozorili še na število rešitev po posameznih sklopih in število klikov na multimedijsko gradivo. Sklop Število rešitev Število klikov na MM gradivo Oktober: Jože Plečnik 2.115 1.627 Februar: Primož Trubar 1.244 4.283 November: Ita Rina 1.077 1.279 December: Janez Puh 964 1.346 Januar: F. I. Baraga 554 867 Na domači strani MEGA kviza na internetu beležimo okrog 40.000 zadetkov na mesec. Obiskovalci so si ogledovali spodbude v rubrikah Za potepuhe in raziskovalce ter Še več za radovedneže, ogledovali so si multimedijsko gradivo, informacijske vire in zaokrožene informacije »Vse o…« pri posameznem znamenitem Slovencu, tiskali so vprašalnik idr. Največ vseh zadetkov in obiskov na spletni strani MEGA kviza je bilo februarja in marca.   Iz poročil splošnih knjižnic o reševanju 2. cikla MEGA kviza Organizacijo reševanja MEGA kviza je prevzelo 60 (od 62) osrednjih slovenskih knjižnic v sodelovanju z osnovnimi šolami, muzeji in drugimi dejavniki v svojem okolju. V svoja poročila so uvrstili tudi mnenja svojih šolskih knjižničarjev in mentorjev na osnovnih šolah. Z izborom v 2. ciklu so nekateri mentorji zadovoljni, ker imajo otroci z MEGA kvizom možnost spoznati znamenite Slovence in Slovenke, ki niso uvrščeni v Učni načrt. Primeren se jim zdi predvsem za učence tretje triade in nekatere interesne dejavnosti, tudi za bralno značko. Druge pa moti ravno to, da izbranih znamenitih Slovencev ni mogoče uvrstiti v pouk, ker pač niso v Učnem načrtu in so bili v tem ciklu zares zadovoljni le z uvrstitvijo Primoža Trubarja. Priporočajo uvrstitev sodobnih avtorjev in drugih znamenitih Slovencev, ki jih otroci poznajo (tega ne počnemo, ker je eden od ciljev MEGA kviza pač spoznavanje kulturne dediščine). Kviz je dobro zastavljen, zanimiv, spodbuja otroke k uporabi različnih virov informacij, vendar je za osnovnošolske učence preveč zahteven, moti jih, da učenci potrebujejo pomoč mentorjev. Opozarjajo, da je prav zato majhno število rešitev v primerjavi s starim Slovenskim knjižnim kvizom. Iz teh pripomb je videti, da so zahtevnejše oblike poučevanja mentorjem v breme. Toda prav letos je bil konec maja na Gospodarskem razstavišču prvi Festival ustvarjalnosti in inovativnosti pri učenju, saj si Ministrstvo za šolstvo prizadeva uveljaviti v šoli sodobnejše oblike, tudi več kulturne vzgoje in med drugim bo več pozornosti namenjene tudi nadarjenim učencem ipd. Strokovna skupina bo MEGA kviz prav zato še naprej razvijala po sprejetem konceptu, vztrajala bo s kakovostno ponudbo in številnimi predlogi, ki spodbujajo ustvarjalno in inovativno učenje in poučevanje. Popuščamo pri pogojih za reševanje (kar nekateri mentorji obžalujejo); s tem bomo res dobili nekaj več rešitev, toda v resnici bi radi prispevali k dvigu kakovosti učenja. Ni nam toliko za količino kot za kakovost! Reševalci 2. cikla MEGA kviza so bili večinoma učenci tretjega triletja in še posebej učenci 7. razredov, ki so splošne knjižnice obiskali v okviru projekta Rastem s knjigo. S to prakso bi veljalo nadaljevati tudi v 3. ciklu! Bomo pa 1-2 sklopa naredili manj zahtevna, da bi jih laže reševali tudi učenci drugega triletja oz. bi jih mentorji lahko uporabili pri pouku in interesnih dejavnostih tudi s temi učenci. Nekateri mentorji poročajo, da mladim reševalcem ni všeč razdelitev kviza v pet sklopov, zdi se jim razvlečen. Prav tako jim ni všeč, ker se posamezni sklopi na spletu odpirajo po mesecih. Nekaterim tudi ni všeč tiskani vprašalnik v obliki Potovalnega lista (knjižice). Opozarjajo na tiskarske napake. (Te so res nedopustne in se še enkrat opravičujemo zanje.) Predlagajo, da se vrnemo na že znano zasnovo kviza. Menijo namreč, da je bila oblika Slovenskega knjižnega kviza bolj prijetna in nezavezujoča za učenca, tudi učitelji so ga laže vključili v pouk. Predlagajo še, da se reševanje kviza oblikuje na dveh stopnjah, saj so mlajši učenci radi sodelovali pri reševanju. Učenci so imeli težave z zbiranjem žigov. Šole namreč organizirajo izlete na začetku in na koncu šolskega leta. Vidimo, da do mentorjev ne pride informacija, da je formular za žige ves čas na spletu in ga lahko natisnejo, kadar ga potrebujejo. Velika težava je tudi s pošiljanjem žigov tistih reševalcev, ki so MEGA kviz reševali na spletu. Ugotavljamo, da so res skoraj vsi žigi zbrani na šolskih ekskurzijah, z MEGA kvizom na primer ne spodbujamo družin k obiskom kulturnih ustanov in tako resno razmišljamo, da bi opustili ta zunanji dokaz obiskov kulturnih ustanov. Videli bomo, kaj nam bodo svetovali na Ministrstvu za kulturo. Nadalje opozarjajo, da žrebanje ni pravično. V končno žrebanje so vključeni samo tisti reševalci, ki so že tako bili izžrebani na lokalnem nivoju. Kaj je s tem narobe? Na lokalnem nivoju je »nagrada« samo to, da gredo naprej v MEGA žrebanje. S tem načinom smo se želeli izogniti pošiljanju celih kupov kuponov po pošti in napraviti MEGA žrebanje manj množično. Ni edini cilj MEGA kviza reševanje sklopov, pač pa naj bi spodbujal reševalce k raziskovanju, branju, obiskovanju kulturnih ustanov idr. Poleg kritičnih pripomb, ki smo jih navedli, pa je iz poročil videti, da so se v nekaterih knjižnicah in OŠ zelo temeljito lotili MEGA kviza, povezali so se s kulturnimi ustanovami v svojem okolju, saj si res želijo, da bi njihovi otroci s pomočjo kviza spoznali vsaj košček kulturne dediščine tudi v svojem bližnjem okolju (OŠ Dobravlje, Ajdovščina, Šentjur …). Več poudarka dajejo njihovim znanim krajanom, istočasno z obiskom učencev 7. razredov v knjižnici (v okviru projekta Rastem s knjigo) organizirajo še obisk muzejev in galerij v svojem kraju, povezali so se s TIC-em, občina organizira skupinski izlet za izžrebane reševalce ipd. Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz opozarja na nove sodobnejše možnosti učenja in poučevanja. Razumljivo je, da je začetek težak. Odpirajo se nam nova obzorja in noverazlične oblike sodelovanje. Že ob 2. ciklu ugotavljamo, da smo USPEŠNI! V Slovenskem knjižnično-muzejskem MEGA kvizu sodelujemo: - - skupina knjižničark in muzealk (pod vodstvom Knjižnice Otona Župančiča v sodelovanju s Slovensko skupnostjo muzejev), ki kviz strokovno pripravlja in ga tudi promovira v strokovni javnosti,- izvajalci, ki MEGA kviz dokončno oblikujejo, postavijo na splet idr., - dokumentacija TV Slovenija in drugi, ki nam odstopijo MM gradivo, ob spoštovanju avtorskih pravic,- organizatorji reševanja v svojem okolju: knjižničarji v splošnih knjižnicah in sodelavci spominskih hiš, muzejev in galerij,- knjižničarji, učitelji in mentorji na osnovnih šolah, ki spodbujajo k reševanju in MEGA kviz vključujejo v pouk, v branje za bralno značko in v druge interesne dejavnosti,- posamezne občine, mediji in drugi dejavniki v posameznih okoljih, ki spodbujajo k reševanju in promovirajo MEGA kviz,- Turistična zveza Slovenije in njenih 670 turističnih društev,- TV Slovenija z oddajo Enajsta šola, založba Rokus Klett z revijo National Geographic Junior, ki spodbujata otroke k reševanju in promovirata MEGA kviz v javnosti, - Društvo Bralna značka Slovenije-ZPMS, ki prispeva dve glavni nagradi in številne knjižne nagrade za reševalce MEGA kviza in nagrade za mentorje,- Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za gospodarstvo s finančno podporo,- Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo, ki priporočata reševanje MEGA kviza, še posebno v okviru projekta Rastem s knjigo. V preteklem šolskem letu je potekal 2. cikel MEGA kviza; bil je uspešen.3. cikel za naslednje šolsko leto je že pripravljen. Upamo, da vas bo informacija dosegla pravočasno in boste lahko vključili posamezne sklope v pouk slovenščine, glasbene in tehnične vzgoje ter v različne dejavnosti šolske knjižnice (KIZ) in jih povezali tudi z branjem za bralno značko.   3. cikel MEGA kviza 2008/2009   3. cikel MEGA kviza, ki bo potekal v šolskem letu 2008/2009 je pripravljen in ne bo bistveno drugačen od 2. cikla. V tiskani obliki in na spletu ga bomo predstavili sredi oktobra. Toda že zdaj vam predstavljamo posamezne sklope znamenitih Slovencev in Slovenk, ki smo jih vključili. Vljudno prosimo, da informacijo posredujte naprej vsem svojim sodelavcem v MEGA kvizu, predvsem pa osnovnim šolam v svojem okolju! V tretjem ciklu MEGA kviza v šolskem letu 2008/2009 bodo naslednji sklopi: oktober: Ipavci in Ipavčeva hiša v Šentjurju (pri Celju); november: Herman Potočnik Noordung in spominsko središče v Vitanju; december: Luiza Pesjak in Lili Novy ter sledovi njunega bivanja v Ljubljani; januar: Oton Župančič in spominski sobi v Knjižnici Otona Župančiča, pesnikova rojstna hiša v Vinici idr.; februar: Stanislav Škrabec in Škrabčeva domačija v Hrovači ter Kostanjevica pri Novi Gorici. Hvala, iskrena hvala vsem za sodelovanje v MEGA kvizu!   Nosilka MEGA kviza mag. Tilka Jamnik