Ostržek 15

KOTIČEK DOBRE PRAKSE   BRALNA ZNAČKA ZA TUJCE   Idejo, da bi sodelovanje pri bralni znački omogočili tudi učencem, ki prihajajo iz tujejezičnega okolja, smo v praksi preizkusili v 1. in 3. razredu. 1. RAZREDPoučujem v 1. razredu, v katerem je tudi deklica, ki je prišla v Slovenijo iz Makedonije pred šestimi leti. Doma se pogovarjajo v albanščini. V začetku šolskega leta je imela z razumevanjem precej težav (govorila skoraj ni), sedaj pa že dobro razume in govori slovensko. Deklica S. je za bralno značko v maternem jeziku pripravila zgodbico Najsvetlejša zvezda. Pred predstavitvijo smo se z učenci na njim primeren način pogovarjali o maternem jeziku, o tujih jezikih, dvojezičnosti, šele nato sem jim povedala, da bo njihova sošolka pripovedovala pravljico v jeziku, ki je njen materni in ga uporabljajo doma in ni slovenščina. Njeno pripovedovanje so poslušali izredno pozorno. V pogovoru, ki je sledil, so povedali, da se jim je zdela predstavitev zelo zanimiva, čeprav niso nič razumeli. Večina učencev je prvič slišala albanščino. Sošolci so bili do S. zelo strpni in prijazni, po bralni znački v svojem maternem jeziku pa je po mojem mnenju pri sošolcih pridobila še dodatno veljavo. 3. RAZREDV 3. razredu mi je pri poskusnem projektu pomagala kolegica Liljana Praznik. Deček D. je pred dvema letoma prišel iz Makedonije in se sredi šolskega leta pridružil učencem v 1. razredu, kjer sem bila razredničarka. Od prvega dne je bil zelo odprt, komunikativen, vedoželjen, delaven in zato se je zelo dobro vklopil v skupino. Skupini je napovedal, da je za bralno značko pripravil (daljšo) makedonsko pravljico Tomi i Maša (Tomi in Maša), ki jo je večina sošolcev je zelo pozorno poslušala. Vsebino pravljice je sošolcem predstavil tudi v slovenščini. V pogovoru so učenci povedali, da se jim je zdela taka predstavitev zelo zanimiva – imeli so priložnost pozorno prisluhniti makedonščini - nekateri so se s tem jezikom srečali celo prvič. Opazili so nekatere značilnosti makedonskega jezika; besede, enake ali podobne slovenskim. Učenec D. nam je povedal, da se je na to bralno značko pripravil tako, da je zgodbo nekajkrat prebral. Pomagala mu je tudi mama, največ pa se je pripravljal sam. Čeprav mu je tak način predstavitve zgodbe vzel nekaj več časa, se mu bralna značka v taki obliki zdi zelo zanimiva in »super«. Zadovoljen je bil tudi z odzivom sošolcev. Povedal je še, da je imel malo treme in da je ponosen nase. Po predstavitvi sta deklici, katerih materna jezika sta srbščina in albanščina, tudi želeli pripraviti bralno značko v svojem jeziku. Razredničarka Liljana Praznik je povedala, da sta jo zelo kmalu pripravili in da je bil odziv sošolcev prav tako odličen. Nekateri učenci, katerih materni jezik je slovenščina, so po tej predstavitvi bralne značke razmišljali, da bi jo tudi oni lahko povedali v kakšnem drugem jeziku (angleščini). Povedali so, da bi z veseljem še kdaj prisluhnili bralni znački v tujem jeziku. Deklica, katere materni jezik je albanščina, slovenščine pa še ne razume dobro, si želi za bralno značko povedati pesem v albanščini. ZAKLJUČEK O projektu Bralna značka za tujce sem poročala na seji učiteljskega zbora naše šole. Kolegi so idejo sprejeli zelo pozitivno oziroma so bili nad njo navdušeni. Učitelji, ki poučujejo na mednarodnem oddelku (učenci so tujci, učni jezik je angleščina) so povedali, da tudi njihovi učenci del bralne značke povedo v slovenščini. Skupaj smo razmišljali o tem, da bi v prihodnje lahko učencem slovenskega in mednarodnega programa omogočili, da svoje znanje predstavijo drug drugemu in si tako izmenjali izkušnje. Petra Maček, prof.OŠ Danile Kumar, Ljubljana PRIPIS Ideja, da bi k aktivnemu sodelovanju povabili otroke, ki jim slovenščina ni materni jezik, se mi zdi imenitna. Menim, da je temeljni cilj gibanja Bralna značka ponuditi vsakemu posamezniku čim bolj primerno bralno motivacijo, tako da bo branje doživel kot uspeh in potrditev; hkrati je »srečanje« s tujim jezikom pot v aktivno doživljanje in razumevanje, pravzaprav udejanjanje, medkulturnosti v vsakodnevni šolski praksi. Zapis idej, ki se rodile v razredu prof. Petre Maček, so motivacija tudi za mentorje; razmišljamo lahko v več smereh: - - kako organizirati pripovedovanje pravljice v maternem jeziku (v razredu), npr. pod naslovom Vse naše pravljice - kako spodbuditi mlade bralce (poslušalce), da na podlagi besedila v tujem jeziku in ilustracij skušajo uganiti njegovo vsebino,- kako kot dolgoročno motivacijo za branje v delo z besedili vključevati branje v tujem jeziku in prevajanje,- kako se lotiti »raziskovanja« besedil: npr. se pogovarjati o podobnostih in razlikah med pravljicami različnih narodov, iskati skupne motive in teme, najlepše pravljične junake,- kako napisati pravljico v več jezikih… Dr. Igor Saksida, predsednik Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS