Ostržek 13

KOTIČEK DOBRE PRAKSE   Bralne delavnice s slovenskimi družinami v Švici 10.-14. januar 2008 Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS je tokrat že tretjič v zadnjih letih izvedlo bralne delavnice z otroki in starši v Švici. Udeležili sva se jih Manca Perko, generalna sekretarka društva, in Tilka Jamnik, podpredsednica društva (sicer zaposlena v Knjižnici Otona Župančiča, Ljubljana). Izvedli smo pet bralnih delavnic: v Liechtensteinu, Bernu, v Baslu in dve v Winterthuru, na katerih smo združevali otroke iz vseh 24 skupin slovenskega dopolnilnega pouka, z učiteljicami Zvonko Kajba, Matejo Kregar, Jasmino Lepoša in Marijo Rogina. Prišlo je 83 otrok in 49 staršev, kar je približno polovica otrok, ki obiskujejo dopolni pouk. V vseh skupinah smo izvajali isti program. Ker pa so bili v vseh skupinah otroci različnih starosti in različne stopnje znanja slovenskega jezika, sva ga vsakič izvajali glede na odziv otrok in staršev. In vedno s pomočjo učiteljic, ki svoje otroke dobro poznajo. Manca je na kratko predstavila Bralno značko, njene programe in akcije, in predvsem oblike spodbujanja slovenskih otrok izven Slovenije pri učenju slovenščine in branju, poudarila pomen branja v sodobnem svetu in odločilno vlogo družinskega branja v tujejezičnem okolju. Opozorila je na laže berljiva besedila, slikopise, strip … pokazala je knjige iz zbirke Zlati bralec in slikanico Martina Krpana, ki jo bodo ob koncu šolskega leta prejele vse slovenske družine, na srečanju slovenskih družin 24. maja v Zürichu, ter napovedala obisk Primoža Suhodolčana na tem srečanju. V delavnici sem najprej prebrala nekaj slikanic za najmlajše, kot pač beremo majhnim otrokom, da spodbujamo otrokov jezikovni in bralni razvoj. Nato so starši s svojimi otroki brali različne slovenske slikanice, starejši otroci pa so posegali po Suhodolčanovih delih, stripih in knjigah za »oklevajoče« bralce. O teh knjigah smo se potem skupaj pogovarjali, nekateri so celo kaj prebrali na glas. Pogosto sem na kratko predstavila knjigo, družina pa jo je prepoznala kot »svojo«. To in pa reševanje pravljičnih ugank so drobne spodbude, s katerimi otroke potrjujemo kot bralce, poznavalce književnih junakov in jih spodbujamo k nadaljnjemu branju. Obenem je priložnost, da pohvalimo starše in učiteljice, da berejo otrokom in jih spodbujajo k učenju slovenščine in branju slovenskih knjig. V drugem delu delavnice je vsak otrok dobil revijo, Cicido, Ciciban, Trobetico, Pil ali Pil Plus. Vzpodbudili smo jih, da jih prelistajo in ugotovijo, kaj vse prinašajo. Ker so bile to starejše številke revij, so jih lahko odnesli domov. Poleg tega so otroci dobili promocijske zvezke Bralne značke, starši pa zgibanko Otroci-branje-odrasli. Opozorili smo jih, da vse knjige ostajajo učiteljicam in da si jih bodo lahko izposojali pri rednih urah pouka. V vseh skupinah smo bili v glavnem zadovoljni tako odrasli udeleženci, starši, učiteljici kot tudi jaz in Manca. V glavnem so bili veseli tudi otroci, čeprav v resnici ni bilo mogoče delavnic izvesti v zadovoljstvo vseh otrok, prav zaradi njihove različne starosti, znanja jezika, bralnih navad, družinske podpore pri branju idr. Starši so se zahvaljevali za vsa prizadevanja Bralni znački in so naju vabili, naj tovrstna delovna bralna srečanja postanejo tradicionalna. Bralne delavnice so v spodbudo tudi učiteljicam; dovolj priložnosti je namreč, da si izmenjamo informacije in predloge. Med drugim smo obiskale tudi JuKiBu (www.jukibu.ch), medkulturno knjižnico v Baslu. Zbirka slovenskih knjig, ki smo jo pripravili za izposojo leta 2003, je še vedno vzorčna, premalo je le (igralnih) knjig za najmlajše, poučnih knjig in neknjižnega gradiva (npr. slovenskih otroških filmov na DVD). Ob tem obisku so si slovenske učiteljice uredile kolektivno članstvo. Predstavitveno zgibanko o knjižnici, v slovenskem jeziku, pa smo razdelili v skupini otrok in staršev v Baslu. Zapisala: Tilka Jamnik