Ostržek 55

UMETNIKI SEZONE   TONE PARTLJIČ –  75. OBLETNICA ROJSTVA slovenski pisatelj, dramatik, predmetni učitelj, scenarist, politik (5. avgust 1940, Maribor)     Življenje   Rodil se je 5.avgusta 1940 v Mariboru. Kot otrok je živel v vasi Pesnica pri Mariboru. Pravi, da si je kot otrok vedno želel dotakniti Sonca. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. Šolanje je nadaljeval na nižji gimnaziji v Mariboru, po maturi leta 1960 je bil poslan v občino Radlje ob Dravi za učitelja. S svojim poučevanjem je nadaljeval po okoliških krajih Maribora. Diplomiral je iz angleškega in slovenskega jezika na mariborski pedagoški akademiji leta 1965. Leta 1971 je postal dramaturg SNG Drame. Leta 1987 je prevzel umetniško vodstvo MGL, 1991 vodstvo Drame SNG v Ljubljani. Od leta 1990 do upokojitve leta 2004 je bil poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, od leta 1992 pa je bil poslanec LDS. Čeprav je deloval kot politik, je ostal pisatelj: Moja duša in moje srce nista za mikrofonom, ampak za pisalnim strojem. Bil je predsednik Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS in strokovne žirije za nagrado večernica in sodeluje pri Borštnikovem srečanju v Mariboru.   Delo   Z literaturo in pisanjem se je Tone Partljič začel ukvarjati v šestdesetih letih. Njegova dela so črtice, novele, romani in dramska dela. Pisal je kratko prozo in romane. Izdal je več zbirk humorističnih in satiričnih besedil ter otroških spominskih črtic v knjigah. Komedije Partljičeve satirične igre so uprizorili in režirali; leta 1987 so premierno predvajali film Moj ata, socialistični kulak, ki ga je režiral Matjaž Klopčič. Komedije zajemajo snov iz okolja. V Kulaku opisuje nasilno kolektivizacijo kmetijstva v času, ko si je mali kmet obetal, da bo na svojem gospodar, kar so mu tudi obljubljali in ga, kakor vedno prej in ga bodo tudi v bodoče zavedli. V Ščukah je okolje radijski kolektiv, v katerega v času, ko obstaja veliko nesorazmerje med deklariranim poslušanjem malega človeka in spretnim usmerjanjem množic, prispe pripravnik in kasnejši urednik, ki na lastni koži občuti razliko med teorijo in prakso samoupravljanja. Občuti jo tako on, kot tudi vsi njegovi sodelavci. Le da oni to vedo že od prej, zato se bistveno bolj trudijo za položaj in privilegije. Prve knjižno izdane komedije so bile politično obarvane; Politika, bolezen moja in Gospa poslančeva sta bili uprizorjeni leta 1996. Kasneje je postal žanr komedij širši. Mladinska književnost Za mladino je napisal zbirko kratkih proz ali spominskih črtic Hotel sem prijeti sonce. Za osnovnošolce je napisal črtice z naslovom Slišal sem, kako trava raste in krajšo pripoved o mlajši deklici, z naslovom Maša in Tjaša.                         Celotna bibliografija: http://www.sigledal.org/geslo/Tone_Partlji%C4%8D   DESA MUCK –  60. OBLETNICA ROJSTVA slovenska igralka, televizijska voditeljica, publicistka in mladinska pisateljica (29. avgust 1955, Ljubljana)     Življenje   Desa Muck je nečakinja slovenskega igralca, pesnika in profesorja Kristijana Mucka. Preizkusila se je v več poklicih. Najprej kot pomočnica vzgojiteljice v vrtcu Poljane, kasneje kot negovalka duševno prizadetih otrok. Bila je zaposlena tudi kot tehnična risarka v gradbenem podjetju. Preizkusila se je v vlogi igralke v filmih, gledaliških predstavah ter kot voditeljica. Nazadnje se je lotila še pisanja. Je svobodna umetnica. Bila je nominirana za Slovenko leta (2008).   Delo   Režiser in igralec Peter Zobec jo je leta 1982 povabil v televizijsko serijo Ante. Od leta 1996 do leta 2002 in od leta 2008 do 2010 je sodelovala v oddajah Mario, ZOOM in Spet doma kot sovoditeljica. Kot literarna ustvarjalka je poznana po svojih zgodbah, podlistkih, novelah, kolumnah in radijskih igrah, piše pa tudi stripe, scenarije, reklame. Pisala je kolumne za reviji Ona in Jana. Svoje najboljše kolumne je zbrala v knjigi Pasti življenja leta 2005. Opravljala je tudi publicistično delo v reviji Antena ter v otroški reviji PIL. Najbolj znana pa je po pisanju proze, predvsem za mladino in otroke. V svojih zapisih zavzema preproste in splošne človeške izkušnje. Njena dela so namenjena najstnicam in najstnikom. Obravnava teme kot so spolnost, droge, šola, motnje hranjenja. Je avtorica preko 60 monografskih publikacij. Številna književna besedila so pisana v prvi osebi. Knjiga Lažniva Suzi pa je avtobiografska. Njeno knjigo Blazno resno zadeti so uprizorili v Kulturnem gledališču v Novi Gorici, leta 2009 pa tudi v Cankarjevem domu in Prešernovem gledališču v Kranju.   Vloge v filmu in televizijski nadaljevanki Televizijska nadaljevanka Naša krajevna skupnost, 1980   Celovečerni filmi Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica, 1982 Dih, 1983 Kako sam sistematski uništen od idiota, 1983 Trije prispevki k slovenski blaznosti, 1983 Ljubezen, 1984 Naš človek, 1985 Ljubezni Blanke Kolak, 1987 Veter v mreži, 1989 Good rockin' tonight, 1992 Instalacija ljubezni, 2006   Mladinski film Pozabljeni zaklad, 2002   Bibliografija Mladinska književnost Zbirka Anica: Anica in grozovitež, 2001 Anica in materinski dan, 2001 Anica in zajček, 2001 Anica in Jakob, 2002 Anica in športni dan, 2002 Anica in velike skrbi, 2003 Anica in počitnice, 2004 Anica in velika skrivnost, 2004 Anica in prva ljubezen, 2005 Anica in skrivnostna maska, 2007   Zbirka Čudežna bolha Megi: Čudežna bolha Megi in bernardinec Karli, 2012 Čudežna bolha Megi in zajček Branko, 2012 Čudežna bolha Megi in želvici Taška in Toni, 2013 Čudežna bolha Megi in papagaj Slavko, 2013 Čudežna bolha Megi in podganici Ančka in Katka, 2013 Čudežna bolha Megi in muca Živka, 2014   Ostala dela: Tistega lepega dne, 1992 Blazno resno o seksu, 1993 Pod milim nebom, 1993 Blazno resno popolni, 1995 Hči Lune, 1995 Blazno resno zadeti, 1996 Kremplin, 1996 Lažniva Suzi, 1997 Blazno resno slavni, 1998 Fonton, 1998 Blazno resno o šoli, 2000 Čudež v operi, 2001 Sama doma, 2001 Kakšne barve je svet, 2002 Kokoš velikanka, 2007 Ko se želva izgubi ..., 2009 Škratovile in pasje srce, 2015   Dela za odrasle: Panika, 2003  Neskončno ljubljeni moški, 2004  Pasti življenja, 2005  Peskovnik Boga Otroka, 2006  Pasti življenja II, 2007  Nebo v očesu lipicanca, 2010 Odred ali Kako osrečiti druge proti njihovi volji, 2015                         Saša Vegri pravo ime: Albina Vodopivec, rojena Doberšek, slovenska pesnica (12. februar 1934, Beograd, Kraljevina Jugoslavija - 29. avgust 2010, Ljubljana)     Življenje   Prva leta svojega življenja je preživela v Beogradu, kasneje pa se je njena družina preselila na Sveti Štefan, saj sta bila oba starša iz okoliških krajev. Nižjo gimnazijo je od leta 1945 do 1948 obiskovala v Celju, nato pa je od leta 1948 do 1953 obiskovala šolo za umetno obrt v Ljubljani. Po končanem šolanju se je za kratek čas zaposlila kot risarka na Geodetskem zavodu v Ljubljani. Leta 1955 pa se je vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer umetnostna zgodovina. Leta 1961 je postala svobodna književnica, vse do leta 1967, leta 1968 pa se je zaposlila kot knjižničarka v Pionirski knjižnici v Ljubljani, kjer je ostala do upokojitve. Bila je članica Društva slovenskih pisateljev.   Delo   Pesmi je pisala predvsem za otroke, nekaj pa tudi za odrasle. Prve pesmi je objavila v revijah Beseda in Mlada pot, nato pa tudi v litararnih revijah Naša sodobnost, Revija 57, Perspektive, Dialogi. V sedemdesetih letih 20. stoletja je ustvarjala predvsem za otroke in mladino in svoje literarne prispevke objavljala v revijah Ciciban, Kurirček, Mladi rod. Leta 1958 je izšla njena prva pesniška zbirka za odrasle Mesečni konj. Njene pesmi so bile doslej prevedene v 13 jezikov, sama pa je prevajala srbsko in hrvaško liriko. Pisala je tudi članke s področja mladinske književnosti in mladinskega knjižničarstva.   Bibliografija:   Pesniške zbirke za odrasle Mesečni konj (1958) Naplavljeni plen (1961) Zajtrkujem v urejenem naročju (1967) Ofelija in trojni aksel (1977) Konstelacije (1980) Tebi v tišino (2001)   Pesniške zbirke za otroke in mladino Jure Kvak-Kvak (1975) Mama pravi, da v očkovi glavi (1978) To niso pesmi za otroke ali kako se dela otroke (1983) Kaj se zgodi, če kdo ne spi (1991) Naročje kamenčkov (2011)                    Vir: Wikipedija