Ostržek 55
UMETNIKI SEZONE
TONE PARTLJIČ – 75. OBLETNICA ROJSTVA
slovenski pisatelj, dramatik, predmetni učitelj, scenarist, politik (5. avgust 1940, Maribor)
Življenje
Rodil se je 5.avgusta 1940 v Mariboru. Kot otrok je živel v vasi Pesnica pri Mariboru. Pravi, da si je kot otrok vedno želel dotakniti Sonca.
Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. Šolanje je nadaljeval na nižji gimnaziji v Mariboru, po maturi leta 1960 je bil poslan v občino Radlje ob Dravi za učitelja. S svojim poučevanjem je nadaljeval po okoliških krajih Maribora. Diplomiral je iz angleškega in slovenskega jezika na mariborski pedagoški akademiji leta 1965. Leta 1971 je postal dramaturg SNG Drame. Leta 1987 je prevzel umetniško vodstvo MGL, 1991 vodstvo Drame SNG v Ljubljani.
Od leta 1990 do upokojitve leta 2004 je bil poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, od leta 1992 pa je bil poslanec LDS. Čeprav je deloval kot politik, je ostal pisatelj: Moja duša in moje srce nista za mikrofonom, ampak za pisalnim strojem. Bil je predsednik Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS in strokovne žirije za nagrado večernica in sodeluje pri Borštnikovem srečanju v Mariboru.
Delo
Z literaturo in pisanjem se je Tone Partljič začel ukvarjati v šestdesetih letih. Njegova dela so črtice, novele, romani in dramska dela. Pisal je kratko prozo in romane. Izdal je več zbirk humorističnih in satiričnih besedil ter otroških spominskih črtic v knjigah.
Komedije
Partljičeve satirične igre so uprizorili in režirali; leta 1987 so premierno predvajali film Moj ata, socialistični kulak, ki ga je režiral Matjaž Klopčič.
Komedije zajemajo snov iz okolja. V Kulaku opisuje nasilno kolektivizacijo kmetijstva v času, ko si je mali kmet obetal, da bo na svojem gospodar, kar so mu tudi obljubljali in ga, kakor vedno prej in ga bodo tudi v bodoče zavedli. V Ščukah je okolje radijski kolektiv, v katerega v času, ko obstaja veliko nesorazmerje med deklariranim poslušanjem malega človeka in spretnim usmerjanjem množic, prispe pripravnik in kasnejši urednik, ki na lastni koži občuti razliko med teorijo in prakso samoupravljanja. Občuti jo tako on, kot tudi vsi njegovi sodelavci. Le da oni to vedo že od prej, zato se bistveno bolj trudijo za položaj in privilegije.
Prve knjižno izdane komedije so bile politično obarvane; Politika, bolezen moja in Gospa poslančeva sta bili uprizorjeni leta 1996. Kasneje je postal žanr komedij širši.
Mladinska književnost
Za mladino je napisal zbirko kratkih proz ali spominskih črtic Hotel sem prijeti sonce. Za osnovnošolce je napisal črtice z naslovom Slišal sem, kako trava raste in krajšo pripoved o mlajši deklici, z naslovom Maša in Tjaša.
Celotna bibliografija: http://www.sigledal.org/geslo/Tone_Partlji%C4%8D
DESA MUCK – 60. OBLETNICA ROJSTVA
slovenska igralka, televizijska voditeljica, publicistka in mladinska pisateljica (29. avgust 1955, Ljubljana)
Življenje
Desa Muck je nečakinja slovenskega igralca, pesnika in profesorja Kristijana Mucka. Preizkusila se je v več poklicih. Najprej kot pomočnica vzgojiteljice v vrtcu Poljane, kasneje kot negovalka duševno prizadetih otrok. Bila je zaposlena tudi kot tehnična risarka v gradbenem podjetju. Preizkusila se je v vlogi igralke v filmih, gledaliških predstavah ter kot voditeljica. Nazadnje se je lotila še pisanja. Je svobodna umetnica. Bila je nominirana za Slovenko leta (2008).
Delo
Režiser in igralec Peter Zobec jo je leta 1982 povabil v televizijsko serijo Ante. Od leta 1996 do leta 2002 in od leta 2008 do 2010 je sodelovala v oddajah Mario, ZOOM in Spet doma kot sovoditeljica. Kot literarna ustvarjalka je poznana po svojih zgodbah, podlistkih, novelah, kolumnah in radijskih igrah, piše pa tudi stripe, scenarije, reklame. Pisala je kolumne za reviji Ona in Jana. Svoje najboljše kolumne je zbrala v knjigi Pasti življenja leta 2005. Opravljala je tudi publicistično delo v reviji Antena ter v otroški reviji PIL. Najbolj znana pa je po pisanju proze, predvsem za mladino in otroke. V svojih zapisih zavzema preproste in splošne človeške izkušnje. Njena dela so namenjena najstnicam in najstnikom. Obravnava teme kot so spolnost, droge, šola, motnje hranjenja. Je avtorica preko 60 monografskih publikacij. Številna književna besedila so pisana v prvi osebi. Knjiga Lažniva Suzi pa je avtobiografska. Njeno knjigo Blazno resno zadeti so uprizorili v Kulturnem gledališču v Novi Gorici, leta 2009 pa tudi v Cankarjevem domu in Prešernovem gledališču v Kranju.
Vloge v filmu in televizijski nadaljevanki
Televizijska nadaljevanka
Naša krajevna skupnost, 1980
Celovečerni filmi
Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica, 1982
Dih, 1983
Kako sam sistematski uništen od idiota, 1983
Trije prispevki k slovenski blaznosti, 1983
Ljubezen, 1984
Naš človek, 1985
Ljubezni Blanke Kolak, 1987
Veter v mreži, 1989
Good rockin' tonight, 1992
Instalacija ljubezni, 2006
Mladinski film
Pozabljeni zaklad, 2002
Bibliografija
Mladinska književnost
Zbirka Anica:
Anica in grozovitež, 2001
Anica in materinski dan, 2001
Anica in zajček, 2001
Anica in Jakob, 2002
Anica in športni dan, 2002
Anica in velike skrbi, 2003
Anica in počitnice, 2004
Anica in velika skrivnost, 2004
Anica in prva ljubezen, 2005
Anica in skrivnostna maska, 2007
Zbirka Čudežna bolha Megi:
Čudežna bolha Megi in bernardinec Karli, 2012
Čudežna bolha Megi in zajček Branko, 2012
Čudežna bolha Megi in želvici Taška in Toni, 2013
Čudežna bolha Megi in papagaj Slavko, 2013
Čudežna bolha Megi in podganici Ančka in Katka, 2013
Čudežna bolha Megi in muca Živka, 2014
Ostala dela:
Tistega lepega dne, 1992
Blazno resno o seksu, 1993
Pod milim nebom, 1993
Blazno resno popolni, 1995
Hči Lune, 1995
Blazno resno zadeti, 1996
Kremplin, 1996
Lažniva Suzi, 1997
Blazno resno slavni, 1998
Fonton, 1998
Blazno resno o šoli, 2000
Čudež v operi, 2001
Sama doma, 2001
Kakšne barve je svet, 2002
Kokoš velikanka, 2007
Ko se želva izgubi ..., 2009
Škratovile in pasje srce, 2015
Dela za odrasle:
Panika, 2003
Neskončno ljubljeni moški, 2004
Pasti življenja, 2005
Peskovnik Boga Otroka, 2006
Pasti življenja II, 2007
Nebo v očesu lipicanca, 2010
Odred ali Kako osrečiti druge proti njihovi volji, 2015
Saša Vegri
pravo ime: Albina Vodopivec, rojena Doberšek, slovenska pesnica (12. februar 1934, Beograd, Kraljevina Jugoslavija - 29. avgust 2010, Ljubljana)
Življenje
Prva leta svojega življenja je preživela v Beogradu, kasneje pa se je njena družina preselila na Sveti Štefan, saj sta bila oba starša iz okoliških krajev.
Nižjo gimnazijo je od leta 1945 do 1948 obiskovala v Celju, nato pa je od leta 1948 do 1953 obiskovala šolo za umetno obrt v Ljubljani.
Po končanem šolanju se je za kratek čas zaposlila kot risarka na Geodetskem zavodu v Ljubljani. Leta 1955 pa se je vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer umetnostna zgodovina. Leta 1961 je postala svobodna književnica, vse do leta 1967, leta 1968 pa se je zaposlila kot knjižničarka v Pionirski knjižnici v Ljubljani, kjer je ostala do upokojitve. Bila je članica Društva slovenskih pisateljev.
Delo
Pesmi je pisala predvsem za otroke, nekaj pa tudi za odrasle. Prve pesmi je objavila v revijah Beseda in Mlada pot, nato pa tudi v litararnih revijah Naša sodobnost, Revija 57, Perspektive, Dialogi.
V sedemdesetih letih 20. stoletja je ustvarjala predvsem za otroke in mladino in svoje literarne prispevke objavljala v revijah Ciciban, Kurirček, Mladi rod.
Leta 1958 je izšla njena prva pesniška zbirka za odrasle Mesečni konj. Njene pesmi so bile doslej prevedene v 13 jezikov, sama pa je prevajala srbsko in hrvaško liriko. Pisala je tudi članke s področja mladinske književnosti in mladinskega knjižničarstva.
Bibliografija:
Pesniške zbirke za odrasle
Mesečni konj (1958)
Naplavljeni plen (1961)
Zajtrkujem v urejenem naročju (1967)
Ofelija in trojni aksel (1977)
Konstelacije (1980)
Tebi v tišino (2001)
Pesniške zbirke za otroke in mladino
Jure Kvak-Kvak (1975)
Mama pravi, da v očkovi glavi (1978)
To niso pesmi za otroke ali kako se dela otroke (1983)
Kaj se zgodi, če kdo ne spi (1991)
Naročje kamenčkov (2011)
Vir: Wikipedija