Ostržek 53

UMETNIKI SEZONE   RUDI ŠELIGO – 80. OBLETNICA ROJSTVA slovenski pisatelj, dramatik, esejist in politik (14. maj 1935, Sušak pri Reki - 22. januar 2004, Ljubljana)     Življenje Šeligo je leta 1960 diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti iz filozofije in psihologije ter prav tam 1987 opravil magisterij iz estetike. Leta 1962 se je zaposlil na Zavodu za proučevanje organizacije dela in izobraževanje kadrov v Kranju ter do 1993 predaval na FOV v Kranju. Šeligo je bil med letoma 1957 in 1958 sourednik Revije 57, med letoma 1962 in 1964 revije Perspektive ter od 1970 do 1971 glavni urednik revije Problemi in od (1975 do 1978) knjižne zbirke Znamenja. Kot predsednik društva slovenskih pisateljev od (1987 do 1991) je opravil pomembno delo pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju, kar je opisal v knjigi Prehajanja. Šeligo je bil med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze in 1990 izvoljen za njenega poslanca. Med letoma 1990 in 1992 je vodil parlamentarni odbor za kulturo. V obdobju od 1990 do 1994 pa je bil tudi predsednik Sveta RTV Slovenija. Šeligo je bil minister za kulturo Republike Slovenije (7. junij 2000 - 30. november 2000). Umrl je na isti dan kot pesnik Janez Menart.   Delo Prozna dela Stolp (roman) (1966) Kamen (zbirka) (1968) Triptih Agate Schwarzkobler (daljša pripoved) (1968) Ali naj te z listjem posujem (povest) (1971) Poganstvo (zbirka) (1973) Rahel stik (roman) (1975) Molčanja (knjiga zgodb) (1986) Prehajanja (1991) Demoni slavja (roman) (1997) Izgubljeni sveženj (roman) (2002)   Drame Kdor skak, tisti hlap (1972) Čarovnica iz zgornje Davče (1977) Lepa Vida (1979) Svatba (1981) Ana (1984) Slovenska savna (1987) Volčji čas ljubezni (1988) Razveza ali sarmatska kri (1995) Kamenje bi zagorelo (2000)     JANEZ TRDINA – 185. OBLETNICA ROJSTVA slovenski pisatelj in zgodovinar (29. maj 1830, Mengeš - 14. julij 1905, Novo mesto)     Življenje Janez Trdina je od leta 1842 obiskoval ljubljansko gimnazijo in leta 1850 tudi maturiral ter še istega leta odšel na Dunaj, kjer je študiral zgodovino, zemljepis in klasično jezikoslovje. Zraven pa je pri Franu Miklošiču študiral še staro cerkveno slovanščino. Ob študiju je prevajal za Mohorjevo družbo. Študij je dokončal leta 1853. Diplomo pa je prejel leta 1854. Kot profesor je služboval v Varaždinu, kot pripravnik na varaždinski gimnaziji Štefana Muzlerja in od leta 1855 še na Reki. Leta 1867 je bil kazensko, predčasno upokojen zaradi pohujševanje mladine in ščuvanja le-te proti državi in cerkvi.   Preselil se je v Bršljin pri Novem mestu, kjer je prehodil Dolenjsko in Belo krajino in na svojih popotovanjih beležil svoja spoznanja o ljudskem življenju, delu, verovanju in navadah. To je kasneje uporabil v avtobiografskih delih, povestih, črticah in bajkah. Ene izmed znanih del so njegove Bajke in povesti o Gorjancih in Narodne pripovedke iz bistriške doline (Pripovedka od zlate hruške).   Delo Leta 1849 je Janez Trdina objavil prve literarne prispevke v časopisu Slovenija. V letih od 1849 do 1851 je začel objavljati tudi svoje prve pesniške in pripovedne poskuse. Ljudske pripovedke je objavljal pod naslovom Narodne pripovedke iz Bistriške doline, leta 1850 pa je napisal prozni načrt za ep Pripovedka od Glasan-Boga. Sledila sta zgodovinsko-epska pesnitev Bran in pogin Japodov in satirična Pripovedka od zlate hruške. V tem času je napisal tudi literarnokritično razpravo Pretres slovenskih pesnikov, ki je bila izdana v Ljubljanskem časniku leta 1850 in Zgodovino slovenskega naroda, ki je izšla šele leta 1866. Po letu 1851 Janez Trdina skoraj trideset let ni nič objavljal, po premoru pa je prvič objavil v Ljubljanskem zvonu leta 1881 Verske bajke na Dolenjskem, v naslednjih šestih letih pa so v isti literarni reviji izhajale Bajke in povesti o Gorjancih. Napisal pa je še spominske in narodopisne spise: Hrvaški spomini (1885-1887), Bachovi huzarji in Iliri (1903), Moje življenje (1905-1906), Izprehod v Belo krajino (izide po smrti 1912).   Bajke in povesti o Gorjancih, 1906   Pesmi Turki na Limbarški gori Razjasnjenje Bran in pogin Japodov Kmetje in žlahtni Kresni Žarki Zadnje besede matere na smrtni postelji Rojenica   Članki in razprave Danska vojska Najnovejša zgodovina slovenska   Spisi iz novomeške dobe (1867-1905) Črtice in povesti iz narodnega življenja - 1880 Verske bajke stare in nove - 1881 Dolenjci - 1884 Bajke in povesti o Gorjancih - 1888 Dve ljubici - 1905 Vinska modrost   Proza Oblega Ogleja Pisma o slovenski zgodovini   Mladostni spisi (1849-1866) Pripovedke, basni in bajke Narodne pripovedke iz bistriške doline - 1849-1851 Arov in Zman - 1850 Pripovedka od zlate hruške - 1851 Lisica, volk in medved - 1977 Članki, kritike in razprave Pretres slovenskih pesnikov - 1850 Otok Krk     (Vir: Wikipedija)