Ostržek 50

UMETNIKI SEZONE   Evald Flisar, slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec, dramatik in urednik (13. februar 1945, Gerlinci)     Življenje Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju in v sosednji Cankovi. Gimnazijo je dokončal v Murski Soboti, študiral pa je na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Smeri študija je spreminjal, najdlje (dve leti) je ostal na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Od leta 1965 je sodeloval pri različnih časopisih in literarnih revijah, med katerimi so Tribuna, 7D, Delo, Naši razgledi, Srce in oko, Dialogi, Problemi in Sodobnost. Pozneje je na kolidžu Chiswick Polytechnic v Londonu študiral dramaturgijo ter angleški jezik in literaturo. Med triletnim bivanjem v Sydneyju je ob delu na železnici študiral tudi psihologijo ter hkrati pisal kratke zgodbe in radijske igre za ABC (Australian Broadcasting Commission). Leta 1975 se je za stalno naselil v Londonu, kjer je nadaljeval s pisanjem in delal kot urednik pri različnih londonskih založbah, med drugim je za založbo Marshall Cavendish urejal Enciklopedijo znanosti in tehnologije. Med letoma 1995 in 2000 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev in v času njegovega predsednikovanja so začeli prirejati festival Slovenski dnevi knjige, od leta 1998 pa ureja slovensko literarno revijo Sodobnost. Od leta 1990 živi v Ljubljani.   Delo Je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, njegova dela so prevedena v 34 jezikov (angleški, nemški, italijanski, arabski, češki, nepalski, islandski, grški, turški, japonski itd). Vešč je literarnega ustvarjanja tako v slovenščini kot angleščini, nekatera dela je napisal v obeh jezikih. Poleg svojih del prevaja tudi dela drugih slovenskih avtorjev. Njegova dela so bila večkrat nagrajena. Po izidu edine pesniške zbirke Symphonia poetica (1966) se je odločil za poklic svobodnega umetnika. Leta 1967 je prevedel Graditelje sveta Stefana Zweiga, napisal pamflet Kristusov samomor in ga izdal v samozaložbi. Leta 1968 je izšel njegov prvi roman Mrgolenje prahu, že leto kasneje pa drugi, Umiranje v ogledalu. Potovanje v Zanskar in Ladak v Himalaji ga je spodbudilo k pisanju najbolj branega slovenskega romana po drugi svetovni vojni Čarovnikovega vajenca, ki je najprej izhajal v odlomkih v mariborskem tedniku 7D, v knjižni obliki pa je izšel leta 1986 pri Pomurski založbi. Roman je bil osemkrat ponatisnjen. Zaradi večplastnosti dela ni mogoče umestiti v nobenega od romaneksnih tipov. Flisar je ena izmed ključnih osebnosti pri izboljšanju statusa potopisnega romana v slovenski književnosti, saj je združil elemente faktografije, fikcije in avtobiografije v avtohtono obliko. Napisal je tri potopisne romane. Pot od Indonezije preko Tajske, Burme in Nepala do Indije je popisal v romanu Tisoč in ena pot, potopisna knjiga Južno od severa pa povzema izkušnje s potovanja po zahodni Afriki. V nagrajenem delu Popotnik v kraljestvu senc, ki je nadaljevanje Čarovnikovega vajenca, združi popotne zgodbe iz Avstralije, Afrike in Azije. Prvo dramo Kostanjeva krona (1970), ki je dramatizacija romana Mrgolenje prahu, je objavil v času poznega ludizma in seksizma. Za angleško televizijo BBC je napisal dramo Uppsetting of Status Quo (Rušenje ravnotežja), k pisanju za oder pa se je po nekajletnem zatišju vrnil z Nimfa umre (1989). Za dela Kaj pa Leonardo? (1993), Nora, nora (1993) in Komedija ob koncu sveta (2013) je prejel Grumovo nagrado. Dramska dela temeljijo na dialogu, humorju, tragičnem preobratu in ironiji. Redno jih uprizarjajo poklicna gledališča po vsem svetu. Leta 2011 je Damjan Kozole za TV Slovenija posnel njegov portret z naslovom To nisem jaz.   Bibliografija Pesniška zbirka Symphonia poetica (1966)   Kratka proza Lov na lovca in druge zgodbe (1984) Zgodbe s poti (2000)   Romani Mrgolenje prahu (1968) Umiranje v ogledalu (1969) Tisoč in ena pot (1979), potopisni roman Južno od severa (1981), potopisni roman Čarovnikov vajenec (1986) Noro življenje (1989) Popotnik v kraljestvu senc (1992), potopisni roman Potovanje predaleč (1998) Velika žival samote (2001) Ljubezni tri in ena smrt (2002) Čaj s kraljico (2004) Mogoče nikoli (2007) Opazovalec (2009) Na zlati obali (2010) To nisem jaz: legoroman (2011), avtobiografski roman Dekle, ki bi raje bilo drugje (2012) Začarani Odisej (2013)   Dramska dela Kostanjeva krona: tragikomedija v desetih prizorih (1970) Nimfa umre (1989) Jutri bo lepše: tragikomedija (1992) Kaj pa Leonardo?, tragikomedija (1992) Tristan in Izolda: igra o ljubezni in smrti (1994) Stric iz Amerike: slovenska družinska tragikomedija (1994) Iztrohnjeno srce: drama o gosjem peresu (1995) Sončne pege: tragikomedija (1998) Padamo, padamo! (1998) Poslednja nedolžnost (1999) Enajsti planet, tragikomedija (2000) Nora Nora (2004) Akvarij (2007) Antigona zdaj, tragedija (2011) Vikend v Brightonu, TV drama (2011) Vzemi me v roke (2012) Komedija o koncu sveta (2013)   Radijske igre Sodniška zgradba (1969) Vojaki ob koncu vojne (1970) Ukradena hiša (1972) Naglavisvet (1993) Temna stran svetlobe (1995) Angleško poletje (1997)   Književnost za otroke Pikpokec postane svetovni prvak (2007) Alica v nori deželi, ekološka farsa (2008) Alica v Poteruniji (2013), roman v stripu   Esejistika Na poti v nebesa sem se oglasil v peklu (2004), potopisni eseji                 (Vir: Wikipedia)