Ostržek 48
UMETNIKI SEZONE
KRISTINA BRENK
slovenska pisateljica, pesnica, dramatičarka, prevajalka in urednica (22. oktober 1911, Horjul - 20. november 2009, Ljubljana)
ŽIVLJENJE
Otroštvo je preživela v Horjulu, kjer je končala štiri razrede osnovne šole. Šolanje nadaljevala v Mariboru, končala je meščansko šolo in učiteljišče. Študirala je psihologijo in pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V času študija je hodila v dramsko šolo Mihaele Šaričeve. Zavzemala se je za ustanovitev mladinskega gledališča, zato se je leta 1938 odločila za študij teorije gledališča za mlade v Pragi. Doktorirala je leta 1939 iz pedagogike. Do vojne je bila brez redne zaposlitve in se je preživljala z inštrukcijami in priložnostnim pisanjem. Med drugo svetovno vojno je sodelovala pri narodnoosvobodilnem boju. Bila je kurirka in je spremljala pisatelja Prežihovega Voranca, ki je bil vojno urednik radia Kričač. Leta 1943 so jo zaprli, kjer je ostala do konca italijanske okupacije. Do osvoboditve, leta 1945 je skrbela za zaščito otrok borcev in zaprtih. Po vojni se je uveljavila kot pisateljica, prevajalka in urednica, ki se je posvetila mladinski književnosti. Bila je soustanoviteljica in prva urednica Mladinske knjige, med leti 1949-1973, ko se je upokojila. Zasnovala je knjižne zbirke za otroke: Najdihojca, Čebelica, Velike slikanice, Cicibanova knjižica, Zlata ptica, Zvezdica, Mladi oder, Lutkovni oder. Njen mož je bil filmski zgodovinar in pedagog France Brenk. Njun sin je psiholog Klas Matija Brenk.
DELO
V času študija je pisala igrice, pesmi in zgodbe za šolski časopis. Pred drugo svetovno vojno je objavljala v Ljubljanskem zvonu in Sodobnosti. Po vojni je objavljala v mladinskih revijah Vrtec, Ciciban, Kurirček, Pionirski list, Pionir, Akademski glas, Naš rod, Gruda in na radiu ter v knjižnih izdajah. Prvi prevod Burka o jezičnem dohtarju je objavila leta 1935 skupaj z Emilom Smaskom. Svoje prvo avtorsko delo z naslovom Golobje, sidro in vodnjak je objavila leta 1960. Slovenska mladinska književnost je po njeni zaslugi postala predmet literarne vede in predmet poučevanja na fakultetah v Sloveniji.
Snov za svoja dela je jemala iz spominov na otroštvo in dom, NOB ter iz ljudskega izročila. Prevajala in urejala je slovenske in tuje pravljice ter pesmi, med drugim: Babica pripoveduje (slovenske ljudske pravljice), Mamka Bršljanka (svetovne ljudske pravljice), Lonček, kuhaj! (ljudske pravljice slovanskih narodov). Leta 2001 je izšla antologija kratke proze Obdarovanja.
Vojna in realistična pripoved
V spominskih črticah piše o NOB, svojem življenju v Horjulu, življenju matere samohranilke, družinskem življenju po drugi svetovni vojni ter o srečanjih s pisatelji, pesniki, ilustratorji in mladimi bralci. Predvsem gre za avtobiografsko snov, kjer je otrok v središču.
Prva domovina, 1973
Hoja za bralci, 1980
Moja dolina, 1996
Sodobna pravljica oz. fantastična pripoved
Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, 1972
Srebrna račka, zlata račka, 1975
Dobri sovražnikov pes, 1980
Babica v cirkusu, 1982
Prigode koze Kunigunde, 1984
Poezija
Prišel je velikanski lev, 2008
Čenča Marenča, 1976
Kako šteje Čenča Marenča, 1976
Dramsko delo
Mačeha in Pastorka, 1951
Čarobna paličica, 1958
Modra vrtnica za princesko, 1963
Prevajalsko delo
Harriet Beecher-Stowe: Koča strica Toma, 1954
Astrid Lindgren: Pika Nogavička, 1958
Bratec Kljukec s strehe, 1966
Felix Salten: Bambi, 1970
Eduard Petiška: Stare grške bajke, 1992
Nemška ljudska pravljica: Lonček balonček, 1983
Fred Rodrian: Jelen Jarko, 1986
Ruska ljudska povest: Kdo bo izpulil repo, 1986
Indijanska ljudska pravljica: Lisica in drozg, 1990
CENE VIPOTNIK
slovenski pesnik, prevajalec in urednik (11. november 1914, Zagorje ob Savi - 2. september 1972, Ljubljana)
ŽIVLJENJE IN DELO
Cene Vipotnik, brat politika Janeza Vipotnika, spada v generacijo pesnikov iz obdobja tako imenovanih socialnih realistov. Pesniki tega obdobja so v prvi vrsti obravnavali socialna vprašanja in liriki niso bili naklonjeni. Pripadniki te skupine so bili: Bogomir Fatur, Tone Šifrer, Ivan Čampa, Erna Muser, Jože Udovič in Cene Vipotnik.
Najzrelejša osebnost tega rodu je bil Cene Vipotnik. Dovršil je Filozofsko fakulteto v Ljubljani, med vojno je bil v italijanski internaciji, po vojni pa zelo cenjen in upoštevan urednik v Cankarjevi založbi. Pisal je tudi poetične črtice in urejal antologije slovenske lirike ter prevajal tuje avtorje. Pesmi je objavljal v raznih revijah in jih 1956 izdal v zbirki Drevo na samem. Po smrti je izšlo zbrano delo Zemlje zeleni spomin (1975). Leta 1957 je prejel Prešernovo nagrado.
(Vir: Wikipedija)