Ostržek 38

DOGODKI NAPOVEDNIK   RAZSTAVA ILUSTRACIJ IZARJA LUNAČKA 2. 12. 2013–4. 1. 2014 V knjižnici Prežihov Voranc je na ogled razstava Risba, raca, raj mladega slovenskega striparja, ilustratorja, literarnega komparativista in doktorja filozofije Izarja Lunačka.   Foto: Matej Leskovšek, www.siol.net   Izar Lunaček je bil rojen leta 1979 v Ljubljani. Leta 1998 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani vpisal dvopredmetni študij filozofije in primerjalne književnosti, kjer je diplomiral spomladi leta 2004. Njegova filozofska diploma je bila nagrajena s fakultetno Prešernovo nagrado. Leta 1999 je vpisal tudi študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je pod mentorstvom Metke Krašovec diplomiral leta 2007. Leta 2009 je doktoriral iz filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil prej več let tudi zaposlen kot mladi raziskovalec, svoj doktorat pa je leta 2011 izdal tudi v obliki znanstvene monografije o svetem in smešnem. Že od leta 1994 redno objavlja stripe in ilustracije v slovenskih medijih, izdal pa je tudi več samostojnih publikacij in pripravil več samostojnih razstav. Vabljeni!          SLIKARSKA RAZSTAVA ILUSTRACIJ TINKE VOLARIČ 3. 12. 2013–3. 1. 2014 V Knjižnici Otona Župančiča so v mediateki v pritličju razstavljene ilustracije Tinke Volarič. V več sklopih so predstavljene tako knjižne ilustracije iz otroških slikanic kot tudi iz knjig za odrasle ter njena še neobjavljena dela.     Foto: JSKD   Tinka Volarič, 1980, je magistra kulturne antropologije, ilustratorka, kolumnistka in pesnica. Obiskovala je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, nadaljevala in končala pa študij na Filozofski fakulteti. Poleg risanja se posveča tudi prevajanju in redaktorskemu ter uredniškemu delu. Živi in ustvarja na Mostu na Soči.  Vabljeni!     KNJIŽNA RAZSTAVA »NAGRADA KRISTINE BRENKOVE ZA IZVIRNO SLOVENSKO SLIKANICO 2013« 3. 12. 2013–3. 1. 2014     V Knjižnici Otona Župančiča so v tretjem nadstropju razstavljene slikanice, ki so letos prispele na razpis za Nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, ki jo vsako leto na rojstni dan Kristine Brenkove podeljuje Združenje knjižnih založnikov in knjigotržcev Slovenije. Posebej bo izpostavljena nagrajena slikanica: Zdravljica Franceta Prešerna, ki jo je ilustriral Damijan Stepančič.            KNJIŽNA RAZSTAVA »NAŠE ČEBELICE« 1. 12. 2013–31. 12. 2013   V Knjižnici Jožeta Mazovca si lahko ogledate razstavo Naše čebelice, ki so jo pripravili ob 60-letnici te knjižne zbirke za otroke: poiskali so namreč nekaj najstarejših čebelic, ki jih hranijo v svoji knjižnici, in jih razstavili. Vabljeni!     KNJIŽNA RAZSTAVA »ZLATE HRUŠKE« 1. 12. 2013–31. 12. 2013      V Knjižnici Otona Župančiča v 2. nadstropju si lahko ogledate knjižno razstavo knjig, ki so v letošnjem letu prejele znak in nalepko »zlata hruška«.     Ob Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2013 z naslovom Ekvilibristika branja, v katerem je pregledana in predstavljena knjižna produkcija iz leta 2012 tako v ogled in branje ponujajo najboljše knjige iz tokratne bere lanskoletne knjižne ponudbe.   Vabljeni!     RAZSTAVA DEL MARLENKE STUPICA 3. 12. 2013–24. 1. 2014 V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj na Glavnem trgu 18 v Kranju je na ogled razstava del akademske slikarke in letošnje Prešernove nagrajenke za življenjsko delo Marlenke Stupica.   Foto: Vlado Draškovič, RTVSLO   Vabljeni! Več na: http://www.gpn.kranj.si/     RAZSTAVA O HERMANU POTOČNIKU NOORDUNGU 3. 12. 2013–11. 1. 2014   V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je v avli pred veliko čitalnico na ogled razstava o inženirju Hermanu Potočniku Noordungu. Ob stodvajseti obletnici rojstva enega izmed utemeljiteljev teorije poletov v vesolje, je bila v decembru 2012 v Univerzitetni knjižnici Maribor odmevna dokumentarna razstava, na kateri je bilo mogoče prvič videti številne arhivske dokumente, povezane z njegovim življenjem. Potočnik je v letih 1894 do 1903 otroštvo preživljal v Mariboru, ki je edino mesto v Sloveniji neposredno povezano z njegovim življenjepisom. Zaradi številnih interpretacij in potvarjanj podatkov je razstava, ki si jo je zdaj mogoče ogledati v NUK, še pomembnejša. Ob tej priložnosti bo izšla tudi publikacija. Več na: http://www.nuk.uni-lj.si/nuk4.asp?id=461022585     RAZSTAVA SODOBNEGA SLOVENSKEGA MLADINSKEGA STRIPA 16. 12. 2013–22. 12. 2013 V sklopu dogodkov knjigarne Beletrina vabljeni na zadnji dogodek v letošnjem letu Sodobni slovenski mladinski strip: razstava stripov Mateja de Cecca, Marjana Mančka, Ivana Mitrevskega in Damijana Stepančiča, ki bo na ogled v Atriju ZRC od 16. do 22. decembra. Otvoritev razstave bo v ponedeljek, 16. 12. 2013, ob 18.00.     Organizatorji so ob tem zapisali: Slovenski mladinski strip v zadnjem času doživlja pravi razmah in z veseljem spremljamo njegov razvoj. Na razstavi vam predstavljamo štiri vidne avtorje na tem področju. Podobe in zgodbe, ki jih ustvarjajo, nekateri v vlogi ilustratorjev in scenaristov, drugi v sodelovanju s scenaristi, smo vzeli za svoje; ob njih se smeji staro in mlado. Nekateri stripovski liki imajo že kulten status, drugi pa puščajo tako neizbrisen pečat, da nekoč ne bodo več samo del otroštva in odraščanja, ampak del življenja.   Na otvoritvi bodo avtorji risali po navodilih publike, potekala pa bo tudi nagradna igra za lepe knjižne nagrade. Otvoritev bo povezovala večletna urednica revije Pil Barbara Jarc.   Avtorje predstavljamo po abecednem redu:  Matej de Cecco Riše, že odkar pomni. V drugem razredu je prejel prvo nagrado na likovnem natečaju šolske hranilnice in to mu je dalo nadaljni zagon. Študiral je že marsikaj, zadnje čase pa študira, kako zlomka naj ujame vse roke za oddajo stripov. V mladinskem tisku je prisoten z mesečnim stripom v reviji Pil, ki ga ustvarja v sodelovanju s spretnim scenaristom Boštjanom Gorencem - Pižamo ter v katerem nastopajo Šnofi, Pepca, Pilko in Čopka. Njegove ilustracije najdete še v marsikaterem učbeniku za osnovne šole, v prenovljeni zbirki Dese Muck Blazno resno, v obliki različnih risanih junakov oglaševalskih kampanj … Z ekipo prijateljev dela videoigro, rad pa se loti tudi kakšne stenske poslikave. Ko ne riše, sanjari o lastnem ateljeju in udobnem kavču.   Marjan Manček Otroštvo je preživel v Novem mestu. Prve risbe je ustvaril v pesku in snegu. Od prvega srečanja sta svinčnik in pero njegova nerazdružljiva prijatelja. Prve stripe je narisal med osnovnošolskimi počitnicami. V srednji šoli je objavil prve karikature v listu za pametne Slovence Pavliha. V času študentskih počitnic je z avtostopom potoval po Evropi in objavljal karikature v različnih evropskih časopisih in revijah. Po diplomi iz angleščine in zgodovine se je popolnoma posvetil risarskemu poklicu: ilustriranju knjig (Mojca Pokrajculja, Pedenjped, Kozlovska sodba v Višnji Gori, Peter Klepec …), ustvarjanju stripov (Cufek, Velike misli malega muca, Leo, Hribci, Modri medvedek …), avtorskih slikanic (Brundo se igra, Abecedeževnik, Iz dnevnika čebelice Medke, Kužek Vuf, Zajček Uh …) in animiranih filmov (Hribci, Kako se znebiš Mačota, Be …). Živi v vasi Selšček, med hribci in ob gozdu.   Ivan Mitrevski Ne spominja se dneva in razloga, kdaj in zakaj je začel risati, ampak danes to počenja precej resno in očesu všečno. Po prvih objavah, nekaj prekinitvah in vnovičnih začetkih se je pred dobrimi petimi leti odločil, da bo postal profesionalni ilustrator. Usoda, ki včasih ne izbira lažje poti, mu je na pot dostavila Žigo X Gombača, s katerim sta do tega dne izdala šest avtorskih in izobraževalnih knjig za mladino. Poleg tega redno ustvarjata strip Živa iz muzeja za revijo National Geographic Junior, v letu, ki prihaja, pa s taistim avtorjem načrtujeta izid novih zadevščin na temo zgodovine, mladih levov, zmajev in šmorna. Kadar ne ilustrira, je predan mož in očka svojim trem izbrankam, o katerih redno, na tedenski osnovi in povsem avtorsko ustvarja spletni strip.   Damijan Stepančič V eni od ljubljanskih srednjih šol odkrije stripe, jih začne goltati, potem pa še sam spravljati na papir. Ko ga ta obsesija mine, vzame v roke s police kakšnega novega, ga poskusi, in če mu ustreza, ga prebavlja in prebavlja v miru v kakšnem samotnem kotu … Dokler ga ne odkrijejo. Stripi namreč delujejo z zamikom, kakor pravi. Ko misliš, da si ga že spravil pod svojo komando, se ti upre in udari nazaj. Če te pravočasno ne rešijo iz tvojega temnega kota, je po tebi. AAAAARRGHHHH!    Program knjigarne Beletrina je finančno podprla JAK RS.   RAZSTAVA »SLIKANICA – MOJA PRVA KNJIGA« V Slovenskem šolskem muzeju si lahko med drugim ogledate tudi razstavo o slovenski slikanici z naslovom Slikanica – moja prva knjiga. Na njej je, kot je zapisano na spletni strani Slovenskega šolskega muzeja, razvoj slovenske slikanice od njenih zametkov iz začetka 20. stoletja do današnjega časa predstavljen na šestih panojih in podkrepljen z izvirniki obravnavanih slikanic, razstavljenih v treh vitrinah. Razstava obiskovalca nadalje povabi v svoj osrednji razstavni prostor, kjer spozna različne vrste slikanic, ki  ustrezajo raznolikim tipom njihovih uporabnikov. Lahko bi rekli, da je toliko različnih slikanic, kolikor je različnih ustvarjalcev, ali kolikor je različnih bralcev, ki vsak po svoje doživljajo pisane in slikane zgodbe. Vse pa lahko ulovimo v nekaj standardnih okvirjev. Vrste slikanic lahko razdelimo glede na vsebino, na ustvarjalni postopek, na razmerje med slikovnim in verbalnim delom ter glede na zahtevnostno stopnjo in obliko.    Ilustracija Hinka Smrekarja za naslovnico knjige Martin Krpan (1917)   Zaključek razstave osvetli tudi pomen slikanic za otrokov razvoj in ji tako doda še pedagoško noto, saj ima slikanica pomembno vlogo pri celostnem razvoju otroka, kar ji priznavajo tako literarne vede, kot psihologija in pedagogika. Branje slikanice namreč spodbuja različne miselne procese, oblikuje kulturno zavest otroka, pomaga pri estetski vzgoji ter z navajanjem otroka na razbiranje sporočil iz podob, kar postaja poglavitni način sporazumevanja naše družbe, sodeluje pri socializaciji. Piko na i razstavi dajeta manjša panoja, kjer so navedeni spomini znanih Slovencev na slikanice iz njihovega otroštva. Celostna podoba razstave temelji na »oživljanju« slikaniških junakov, ki brišejo mejo med dvodimenzionalnimi panoji in razstavnim prostorom. Vabljeni! Več na: http://www.ssolski-muzej.si/slo/exhibits.php?item=219       RAZSTAVA ILUSTRACIJ MAJE LUBI 7. 11. 2013–9. 1. 2014 V Knjižnici Bežigrad bo od 7. novembra 2013 do 9. januarja 2014 na ogled razstava ilustracij Maje Lubi.     Avtorica ilustracij je likovna pedagoginja, ki je delo ilustratorke sprva spoznavala preko ilustriranja šolskih učbenikov. Trenutno je samostojna ustvarjalka, zaposlena z oživljanjem pravljičnih junakov v slikanicah, pesniških zbirkah in otroških revijah.      Njena dela zaznamujejo nežne, mehko naslikane podobe v harmoničnih barvah. Leta 2011 je bila za svoje delo nagrajena in je prejela štipendijo za perspektivne avtorje. Več na: http://www.mklj.si/razstave/item/2555-razstava-ilustracij-maje-lubi     RAZSTAVA »LITERATURA BREZ KNJIGE« 12. 11. 2013–11. 01. 2014 V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je v avli pred Veliko čitalnico na ogled razstava Literatura brez knjige avtorice Lele B. Njatin. V ciklu Življenjski krog Njatinova raziskuje razmerje med literarno in likovno umetnostjo.         Tako je od 2011 do 2013 nastajal triptih intermedijskih instalacij, s katerim je oživljala zanimanje za skulpture, ki so se v recepciji opazovalcev že skoraj stopile z urbano krajino. V njem je povezala Deklico s piščalko Stanislava Jarma (Kočevje), Prometeja Stojana Batiča (Piran) in vodnjak ob Rožnovenski cerkvi Jožeta Plečnika (Kranj). Instalacije so inovativne, saj uvajajo novo razmerje med likovnim in literarnim delom: slednje ilustrira in ne obratno. Prav zato besedil, nastalih za instalacijo, avtorica nikoli ne bo objavila v knjigi. V okviru dokumentacije triptiha instalacij, ki je razstavljena v NUK, si jih bo mogoče prebrati, preden postanejo del gradiva v Rokopisni zbirki NUK.   Več na: http://www.nuk.uni-lj.si/nuk4.asp?id=461022585     RAZSTAVA »VITEZ, DAMA IN ZMAJ« 13.12. 2012–9. 2.2014 V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi je na ogled razstava Vitez, dama in zmaj, katere avtorja sta Tomaž Nabergoj in Tomaž Lazar.      Zgodovina plemstva in – morda še bolj – srednjeveškega vojskovanja na Slovenskem se uvrščata med bele lise slovenskega zgodovinopisja. Ta del naše preteklosti ostaja slabo raziskan, predvsem pa obremenjen s številnimi stereotipi.    Razstava Vitez, dama in zmaj. Foto: Miloš Ojdanić, MMC RTVSLO   Izhodišče muzejske razstave je viteštvo kot izrazito večplasten pojav. Intenzivna prizadevanja slovenskih strokovnjakov v zadnjem času namreč razkrivajo precej drugačno podobo o naši srednjeveški preteklosti, kot smo je vajeni iz šolskih učbenikov in starejših zgodovinopisnih del. Na razstavi bosta tako v ospredju miselnost in družbeno okolje naših srednjeveških prednikov v bolj objektivni, a tudi vznemirljivi podobi. Spoznali bomo vsakdan pripadnika plemiškega oziroma vojaškega stanu v srednjem veku in opozorili na njegovo duhovno zapuščino, ki nas še danes zaznamuje. Z raznovrstnim gradivom iz slovenskih in tujih muzejev – predmeti, inscenacijami, replikami in filmi – bomo pokazali različne vidike viteštva v srednjem in novem veku ter jih postavili ob bok današnjim predstavam o tej epizodi evropske zgodovine. Podobne razstave na Slovenskem še ni bilo. Ob njej so na voljo zbornik znanstvenih prispevkov, katalog predmetov in vodnik po razstavi, vsi v slovenski in angleški jezikovni različici ali dvojezični – za vsakega obiskovalca nekaj. Organizirajo tudi programe za otroke in mladino. Vabljeni!Več na: http://www.nms.si/index.php?option=com_content&view=article&id=881&Itemid=274&lang=s   RAZSTAVA ILUSTRACIJ ILIADE IN ODISEJE OB STOLETNICI ROJSTVA MARIJA PREGLJA 27. 9. 2013–5. 1. 2014 7. 1. 2014–6. 4. 2014 Ob stoletnici rojstva Marija Preglja je na ogled razstava ilustracij Iliade (1949–1950), ki ji bo 7. januarja sledila še razstava ilustracij Odiseje (1951). Postavljena je v sklopu povojnega modernizma na stalni razstavi 20. stoletje. Kontinuitete in prelomi. Razstavljenih bo vseh 50 ilustracij: 25 ilustracij Iliade in 25 ilustracij Odiseje. Vsaka ima svojo uvodno ilustracijo s Homerjevo podobo, ostalih 24 ilustracij pa sledi 24 spevom iz posamičnega epa. Razstava je nastala v sodelovanju in s podporo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in je del programa mednarodnega simpozija o klasični filologiji »Classics & Class: Teaching Greek and Latin Behind the Iron Curtain«, ki ga organizirata Oddelek za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Fakulteta »Artes liberales« Univerze v Varšavi.   Marij Pregelj: Homer in muza pesništva, 1951. Foto: Moderna galerija   Marij Pregelj se je rodil 8. avgusta 1913 v Kranju v družini pisatelja dr. Ivana Preglja. Študiral je na Akademiji likovnih umjetnosti v Zagrebu (1932-1936), najprej risanje in nato slikarstvo. Leta 1937 je postal član Društva slovenskih likovnih umetnikov (Neodvisni) in začel z njimi razstavljati. Med vojno je bil v nemškem in nato v italijanskem vojnem ujetništvu. Po vojni je bil predavatelj za slikarstvo na Šoli za umetno obrt v Ljubljani, leta 1948 pa je bil imenovan za docenta na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost, kjer je poučeval do smrti. Leta 1960 je bil izvoljen za predsednika Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije, ki jo je vodil štiri leta. Študijsko se je izpopolnjeval v Parizu, Londonu in v Italiji. Umrl je 18. Marca 1967 v Ljubljani. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen: med drugim je dvakrat prejel Prešernovo nagrado, zlato plaketo oziroma najvišje priznanje na 2. trienalu likovnih umetnosti v Beogradu, v italijanskem Certaldu je dobil medaljo za ilustracije Dekamerona. Posthumno mu je bila dodeljena tudi Jakopičeva nagrada.   Marij Pregelj: avtoportret, 1943. Foto: Moderna galerija   Pregljevo delo nedvomno predstavlja enega najpomembnejših opusov modernizma na Slovenskem in v takratni Jugoslaviji. Znotraj njegove dokaj obširne in raznovrstne ustvarjalne poti ilustracija zavzema prav posebno mesto. Zanjo je med drugim kar trikrat prejel Levstikovo nagrado: leta 1949 za ilustracije Bevkovih Otroških let, leta 1957 za ilustracije Londonovega Belega očnjaka in nazadnje leta 1960 za ilustracije Hemingwayeve novele Starec in morje.  Več na: http://www.mg-lj.si/node/1117     FILMOKULT oktober 2013–december 2013 Ob 90-letnici Kinodvora se s svojimi prireditvenimi in izobraževalnimi vsebinami filmskemu utripu Ljubljane in skupni promociji filmske kulture in umetnosti z dolgo in bogato tradicijo pridružuje tudi Mestna knjižnica Ljubljana.      V knjižnicah MKL si boste med oktobrom in decembrom v ciklusu dogodkov, ki so jih poimenovali Filmokult, lahko ogledali številna predavanja, filmske projekcije, delavnice ter druge dogodke, povezane s filmom. Tu si lahko ogledate letak in vabilo prireditve. Vabljeni!   Več na: http://www.mklj.si/aktualno/item/2355-filmokult-oktober-december-2013     kulturno bazar 2014 26. 3. 2014   Kulturni bazar 2014, na katerem bodo svojo ponudbo za otroke in mladino predstavljale kulturne ustanove iz vse Slovenije, bo potekal 26. marca 2014 v Cankarjevem domu v Ljubljani.  Foto: Peter Uhan   Program strokovnega usposabljanja, namenjen strokovnim delavcem v VIZ in delavcem v kulturi, bo objavljen na spletni strani v prvem tednu januarja 2014. Hkrati z objavo programa se bo odprla elektronska prijava na dogodke. Program za otroke in mladino ter širšo javnost in e-prijavnica bosta objavljena konec januarja 2014. Vabljeni! Več na: http://www.kulturnibazar.si/domov   19. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE 2014 14. 4. 2014–18. 4. 2014   Foto: Roman Šipič, www.delo.si   19. Slovenski dnevi knjige bodo potekali na Kongresnem trgu v Ljubljani v aprilu 2014. Prodajo knjig slovenskih založb bo dopolnil kulturni program s koncerti, programom za otroke, nagradnimi igrami, literarnimi branji ter predstavitvami založb. Na odru na prostem se bodo med drugim predstavili tudi aktualni slovenski pisatelji in zanimive knjižne novosti. Knjige bodo na stojnicah slovenskih založb naprodaj po znižanih cenah. Vabljeni!   34. MEDNARODNI KONGRES IBBY 10. 9. 2014–13. 9. 2014 34. mednarodni kongres IBBY bo potekal od 10. do 13. septembra 2014 v  Mexico Cityju. Tema kongresa bo »branje kot izkušnja vključenosti«.       Več o kongresu lahko preberete  tukaj  ali na: http://www.ibby.si/index.php/component/content/article/36-slo-novice/195-34ibbykongres1013september2014mexicocity in na: http://www.ibbycongress2014.org/en/        VABILO NA DOGODKE ZA OTROKE IN MLADE V MESTNI KNJIŽNICI LJUBLJANA Mestna knjižnica Ljubljana v vseh svojih enotah tudi v decembru 2013 pripravlja številne kulturne dogodke za otroke in mlade: literarne prireditve, kamor sodijo ure pravljic in predstavitve knjig,  pa tudi izobraževalne in ustvarjalne delavnice ter likovne razstave.   Zanimivejše prireditve za mlade bralce še posebej izpostavljamo v Ostržkovih rubrikah Dogodki in Knjižnice.   Napovednik dogodkov je objavljen na spletni strani MKL: http://www.mklj.si   VABILO V TRUBARJEVO HIŠO LITERATURE Trubarjeva hiša literature v Ljubljani tedensko pripravlja bogat kulturni program, med drugim tudi program za otroke in različne ustvarjalne delavnice. Tedenski program THL je dostopen na njihovi spletni strani: http://www.trubarjevahisaliterature.si/