Ostržek 16

KOTIČEK DOBRE PRAKSE Jože Zupan UMETNIKI SEZONE 2008/2009   Pri Bralni znački ohranjamo dolgoletno navado, da ob okroglih obletnicah izkažemo pozornost nekaterim pisateljem in ilustratorjem, ki so vtkali v življenje Bralne značke številna dela. Mnoga med njimi so ohranila svežino do današnjih dni, mnoga pa so sestavni del bogatenja mlade osebnosti tudi za jutrišnji čas. Letos se je nabralo kar deset imen – lahko pa bi jih bilo še veliko več.   MARJANCA JEMEC BOŽIČ 16. IX. 1928 – 80-letnica rojstva Marjanca Jemec Božič je dala likovno podobo številnim delom za mladi rod. O svojem delu je izjavila: "Najbolj blizu so mi vesele zgodbe. Rada imam razigranost, optimistično vzdušje, veselje. Rada rišem otroke in živali v gibanju. Vsaka žival ima svoj značaj - tako kot otrok. Tudi ko berem besedila v katerih nastopajo, jih dojemam tako. Otroci in živali so polni življenja. Zato so mi tudi všeč žive barve - rdeče in oranžne." Ilustrirala je okoli 150 del številnim znanim pesnikom in pisateljem (Branka Jurca, Polonca Kovač, Tone Pavček, Miha Mate, Leopold Suhodolčan ...). Njene ilustracije krasijo tudi besedila v več slovenskih revijah za otroke. Dobila je nagrado Hinka Smrekarja in Levstikovo nagrado za življensko delo.   TONE PAVČEK 29. IX. 1928 – 80-letnica rojstva Tone Pavček postaja legenda za vse generacije; poezijo piše za otroke, mladostnike in odrasle. Prva pesniška zbirka, ki je združila mlade in odrasle bralce, je bila Majhen dober dan, pravo navdušenje je dosegel z Majnicami, najlepši izbor njegovih pesmi predstavlja zbirka Deček gre za soncem, vsekakor ne gre prezreti dela Pavček.doc[1] (izšlo tudi v zbirki Bralne značke Zlata bralka, zlati bralec). Tone Pavček je akademik, nosilec Prešernove in Levstikove nagrade za življenjsko delo.     VID PEČJAK 7. I. 1929 – 80-letnica rojstva   Vid Pečjak je pisatelj, doktor psihologije, univerzitetni profesor. Za mlade je napisal znanstveno-fantastično zgodbo Drejček in trije Marsovčki, ki je vse od nastanka med mladimi zelo priljubljena, Pobegli robot in Kam je izginila Ema Lauš. Podobo o njem pa lahko dopolnimo s številnimi strokovnimi deli s področja psihologije, na primer Poti do znanja in Misliti, delati, živeti ustvarjalno       SVETLANA MAKAROVIČ 1. I. 1939 – 70-letnica rojstva Svetlana Makarovič je pesnica in pisateljica, prva dama slovenskega šansona, vsestranska umetnica, ki ustvarja za otroke in odrasle. Med drugim je napisala tudi mladinski roman Teta Magda ali Vsi smo ustvarjalci, sicer pa ustvarja predvsem pravljice. Napisala je okrog 150 (predvsem živalskih) pravljic, ki stalno doživljajo ponatise in nove likovne upodobitve: Miška spi, Take živalske, Kosovirja na leteči žlici in Kam pa kam, kosovirja, Pekarna Mišmaš, Vrček se razbije, Živalska olimpijada, Sovica Oka, Pravljice iz mačje preje, Sapramiška … Njene pravljice so ilustrirali priznani slovenski ilustratorji, v določenem obdobju jih je v nekaterih izdajah tudi ilustrirala sama. Mnoge svoje pravljice je dramatizirala za gledališče in radio, pogosto jim je napisala in uglasbila songe. Po uspešnih predstavah so izšle tudi na avdio medijih.     JELKA REICHMAN 23. VIII. 1939 - 70-letnica rojstva Jelka Reichman je ilustratorka, ki je dala likovno podobo številnim literarnim prispevkom v otroških revijah in okrog 150 delom. Številna med njimi so doživljala ponatise: Abeceda na polju in v gozdu, Medvedki sladkosnedki, Miškolin, Moj prijatelj Piki Jakob, Šivilja in škarjice, rekorder pa je slikanica Kajetana Koviča Maček Muri. Neumorna ilustratorka je o sebi napisala: »Odkar se zavedam, sem bila zmeraj rada sama. Vleklo me je v svet, kjer sem lahko brala knjige, kjer je bila doma domišljija. Te zaznave sem potem začela upodabljati. Ilustriranje ni poklic kakor drugi. Ves čas si zaznamovan z njim. Kar koli gledam, kar koli me obdaja, povežem s svojim delom. Vidim vrabca na plankah, pa si rečem, kako lep prizor, in razmišljam o tem, kdaj ga bom uporabila v ilustraciji.«Ilustratorka je dobila nagrado Hinka Smrekarja in Levstikovo nagrado za življenjsko delo.   FRANCE PREŠEREN 3. XII. 1800 – 8. II. 1849 - 160. obletnica smrti France Prešeren je s svojo edino pesniško zbirko Poezije uvrstil slovenski narod med literarno razvite evropske narode. Slovenci smo ob samostojnosti sprejeli 7. kitico njegove pesmi Zdravljica za slovensko himno. Po njem se že od 1945. leta imenujejo najvišja priznanja v kulturi – Prešernove nagrade, obletnica Prešernove smrti, 8. februar, pa je slovenski kulturni praznik. V zadnjih letih pa se tudi obletnica njegovega rojstva, 3. december, praznuje kot prešerni dan kulture oz. ta veseli dan kulture, ko različne kulturne ustanove organizirajo dan odprtih vrat in tako poskušajo pritegniti čim več obiskovalcev. Poleg številnih izdaj Prešernovih Poezij naj opozorimo na izbor, pripravljen z mislijo na mladega bralca, Prešeren.doc, katerega posebna izdaja je izšla tudi v zbirki Bralne značke Zlata bralka, zlati bralec; in na 10 pesmi, ki so izšle v slikaniški izdaji (Povodni mož, Pesem od Lepe Vide, Turjaška Rozamunda, Krst pri Savici idr.). IVAN CANKAR 10. V. 1876–11. XII. 1918 - 90. obletnica smrti Ivan Cankar ima še vedno naziv največjega slovenskega pisatelja; bil pa je tudi dramatik in pesnik. Sodi med štiri predstavnike slovenske moderne (poleg njega še Murn, Kette in Župančič). Mnoga njegova dela so aktualna še v današnji čas; med najbolj znanimi so Na klancu, Martin Kačur, Hlapec Jernej in njegova pravica … Slovenska gledališča vedno znova uprizarjajo njegove drame Hlapci, Kralj na Betajnovi, Za narodov blagor idr. … Pri mladih bralcih pa je najbolj znan po črticah, največkrat o materi: Desetica, Skodelica kave, Naš laz, Sveto obhajilo, Dateljni, Pehar suhih hrušk. Po njem se imenuje tudi osrednja slovenska kulturna ustanova Cankarjev dom v Ljubljani. Tudi izbor Cankarjevega dela s komentarji lahko najdemo v zbirki Bralne značke Zlata bralka, zlati bralec.   JOSIP RIBIČIČ 3. XI. 1886–7. VI. 1969 – 40. obletnica smrti Josip Ribičič je že med obema vojnama urejal revijo Naš rod, nedvomno najboljši mladinski list, ki mu tudi na tujem zlepa ni bilo para. Po drugi svetovni vojni pa je bil prvi urednik revije Ciciban, ki še danes izhaja, in soustanovitelj založbe Mladinska knjiga. Bralna značka ga je že počastila z nalepko Miškolinov svet v mapici za bralce na nižji stopnji osnovne šole. Miškolin je namreč njegovo najbolj poznano delo, temu pa bi lahko dodali še V kraljestvu palčkov, Čurimurčki, in Nana, mala opica. Napisal je tudi scenarije za slovenske mladinske filme Ne joči, Peter; Nevidni bataljon; Srečno, Kekec TONE SELIŠKAR 1. IV. 1900–10. VIII. 1969 – 40. obletnica smrti   Tone Seliškar je bil svoje dni zelo priljubljen pisatelj, nekatera njegova dela pa so še danes vredna branja. Največ pozornosti je dosegel z delom Bratovščina Sinjega galeba, ki je izšlo kot prva knjiga v zbirki, ki ji je dalo tudi ime - Sinji galeb; ta zbirka založbe Mladinska knjiga še danes prinaša književna dela za mlade bralce nad 10 let. Posneta je bila tudi televizijska nadaljevanka Bratovščina Sinjega galeba. Druga poznana Seliškarjeva dela so še: Rudi, Tovariši, Mule, Liščki, Dedek Som, Posadka brez ladje, Moja prva knjiga; zanimivo pa je prebrati tudi njegovo avtobiografsko delo Fantu so zrasla ušesa           MIŠKO KRANJEC 15. IX. 1908–8. VI. 1963 – 100. obletnica rojstva   Miško Kranjec je bil prvi, ki je s svojimi deli odkrival rodno prekmursko pokrajino in njene ljudi; njegova dela so namenjena tako odraslim kot mladim – omenimo naj jih le nekaj: Povest o dobrih ljudeh, Mladost v močvirju, Strici so mi povedali, Mesec je doma na Bladovici … Med njimi je delo z naslovom Otroci, čigavi ste? morda še najbližje mladim bralcem. Kranjčeva dela so bila ovenčana z najvišjimi priznanji, marsikatero pa je preneseno tudi na filmski trak.