Poslanica v dvanajstih zlogih

Marko Kravos: Poslanica v dvanajstih zlogih.

Risbe Klavdij Palčič. Ljubljana: Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS, 2020, 32 str.

Napotki za branje                                                      

Ko se je na pepelnično sredo v marcu poveznil nad nas stekleni pokrov izrednih razmer in smo se kot vrabci zdrznili pred nevidno roko nepoznane okužbe, je vsak od nas doživel čas, ko je javni, družabni utrip okrog nas zastal, po svoje: na tak ali drugačen način se je bilo treba odzvati na nenadno zatišje, osamitev.

Odkrivali smo nepoznano slast ob drobnih, nekdaj obrobnih stvareh: ta je odnegoval rastlino na balkonu, da je končno zadihala, drugi je opazil pri psu ali mačku, kaj mu gre najbolj po dlaki, tretji se je v kuhinji posvetil posebni omaki ali spekel lastni kruh, spet kdo je odkril pogovor, prisluhnil po telefonu dihanju osebe, ki se mu je odmaknila z obzorja; ta se je predajal poslušanju glasbe in sam pridajal kak zvok, oni se je zavedel, kako dragocen je stik in dotik otroka, stare mame, kako neverjetno doživetje je objem z ljubljeno osebo; spet je še kdo drug odkril največje razkošje v tišini, v neodgovornem brezdelju, v srkanju treh kapelj rujnega iz dragocene čaše. Veliko, morda največ se nas je v tem medčasju lotilo branja: neprebranih in že prebranih knjig.

Vse te oblike življenja v času zapovedanega mrtvega teka so izraz strasti do življenja, naše želje, da si udomačimo neprepoznavno utesnjeni prostor in iz tira vrženi vsakdanjik. Ta večno živa ljubezen mi je narekovala besede in zloge v Poslanici, ki bi jo lahko imenovali tudi Mala pratika za leto kovida 19. Ali Listina ali Spomenica o novi odgovornosti človeka do neskončno velikih in neznansko malih stvari, ki sestavljajo svet in sedanjost. In da je vsak trenutek treba do dna uživati kot dar, kot priložnost.

Za v objavo ob svojih zgodbah, sporočilih, navodilih sem si sposodil erotične risbe prijatelja Klavdija Palčiča: nastale so ob mojih ljubezenskih pesmih izpred triitridesetih let: ko so nama še nageljni dišali. Da bi to najino vezilo morda še danes koga vzburilo in mu dalo vedeti, da je ljubezen najboljši lek za vsako bolezen. In da je vsaka umetnost, umetnost preživetja.

Maja 2020.                                                                                           

Marko Kravos

z zahvalo Bralni znački: ne kot društvu, pač pa kot bratovščini imenitnih ljudi, ki je bila gnezdišče za moje zapise in prvo bralno občinstvo.

• .pdf POSLANICA v dvanajstih zlogih