Medgeneracijsko branje

V šolskem letu 2026/27 začenjamo trinajsto leto uspešnega nacionalnega projekta Bralne značke

MEDGENERACIJSKO BRANJE 

VABILO            GRADIVO            OBRAZEC ZA NAROČILO KNJIG            OBRAZEC ZA POROČILO O MG SREČANJU

____________________________________________________________________________________

Prosimo vas tudi, da v poročilih o srečanjih v okviru Medgeneracijskega projekta na vaši domači strani, v lokalnem časopisu ali v kateremkoli drugem mediju omenite/navedete, da gre za nacionalni projekt Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, ki ga podpira Javna agencija za knjigo RS.
Če objavite logotipe, mora biti zraven tudi logotip Bralne značke in logotip JAKRS. Hvala!

Dodajamo oba logotipa, ki ju je treba objaviti v celoti (ne sme se ju spreminjati/prilagajati).

LOGOTIP BRALNA ZNAČKA                   LOGOTIP JAVNA AGENCIJA ZA KNJIGO 

____________________________________________________________________________________

Oktober 2026

DELNO POROČILO, 31. oktober 2026

V tem šolskem letu smo začeli projekt MG branja zelo pogumno: prijavilo se je 184 ustanov, kar je še enkrat več kot v lanskem šolskem letu. Največ je OŠ, tudi nekaj vrtcev in srednjih šol, med njimi je tudi aktiv učiteljev prvega jezika in dopolnilnega pouka slovenščine v Avstriji. Polovico teh so tiste ustanove oz. koordinatorice in koordinatorji, ki so sodelovali že prejšnja leta, polovica pa je novih.

Prejeli smo 123 naročil, kar pomeni 2821 izvodov knjig 84 različnih naslovov, vsa so bila odposlana oz. so jih nekatere koordinatorice prišle iskat same na sedež Bralne značke. Vse ustanove niso mogle naročiti knjig, ker so nam pošle. Prav zdaj že obnavljamo ponudbo knjig in boste v naslednjem mesecu povabljeni k naročanju. Medtem pa morda lahko nekatera srečanja izvedete s starejšimi knjigami iz svoje knjižnice ali pa da udeleženci predstavijo vsak svojo najljubšo knjigo.

Do 31. oktobra je prišlo že tudi 78 poročil o bralnih srečanjih v MG projektu: 40 poročil o medvrstniških in 13 o družinskih bralnih srečanjih, 14 poročil o pogovorih med mladimi in odraslimi bralci o izbrani knjigi ali knjigah, ki so jih brali med počitnicami oz. so njihove najljubše knjige, 6 poročili o srečanjih v domovih za starejše in 5 poročil o bralnih srečanj z bralci s posebnimi potrebami (le-te vodimo posebej, ker so to mladi in odrasli s posebnimi potrebami, po obliki pa so to medvrstniška, družinska idr. srečanja).

V oktobru je v MG projektu bralo 3.039 bralcev, od tega 88 oseb s posebnimi potrebami. Bralo je 2.276 mladih in 763 odraslih bralcev.

____________________________________________________________________________________

UTINKI S TERENA

Osnovna šola IV Murska Sobota, koordinatorica Valerija Kranjec, bralci s posebnimi potrebami

Brali smo zgodbico Svetlane Makarovič Veveriček posebne sorte. Všeč jim je bil Čopek, ki je poskušal vedno znova in znova, na koncu mu je uspelo. Znal je stvari, ki jih drugi veverički ne znajo, ker ni skakal po drevesih in se lovil z drugimi. Lepa zgodbica. Knjiga je dobro izhodišče za pogovor o drugačnosti, s čimer smo obeležili dan cerebralne paralize. Spoznavali smo, da smo močni na različnih področjih, da vsak nekaj zna in zmore. Hkrati pa smo z jutranjim skupnim branjem polepšali dan v tednu otroka, ko smo se spomnili na pomen pozdravov. 

____________________________________________________________________________________

Osnovna šola Vinica, koordinatorica Barbara Stuhne Vuk, medvrstniško branje

Vsako leto izpeljemo sodelovanje medgeneracijskega branja starejših učencev mlajšim. Srečanj se otroci veselijo, sama pa to priložnost izkoristim, da v knjižnici pripravim slikanice, ki so mogoče manj brane ali zapostavljene ter jih ponudim med bralnimi predlogi. Učencem 7. razreda je bila dejavnost brati mlajšim v velik izziv. Postali so BRALNI VZORNIKI, ki mlajše motivirajo in navdušijo za branje ter druženje. Z mlajšimi, ki jih še ne poznajo, so prav uživali in se skozi pogovor spoznavali. Pravijo, da moramo dejavnost ponoviti. Učitelji opažamo, da se starejši učenci dogodka veselijo in se v veliki večini pri izvedbi tudi zelo potrudijo. Po branju in pogovoru so morali učenci narisati drug drugega in stvari, ki jih imajo radi. Pohvale učencem za trud in sodelovanje tudi pri risanju. 

____________________________________________________________________________________

OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, koordinatorica Sandra Rugelj, družinsko bralno srečanje

Stare starše smo povabili na bralno čajanko. Sonce nas je prijetno grelo, ko smo v čudovitem ambientu v Deželi kozolcev drug drugemu brali pravljice in se o njih pogovarjali. Vsak učenec je bral pravljico po svojem izboru. Po branju je med učenci potekala izmenjava mnenj o izbranih knjigah. Veselo so pripovedovali svoje zgodbe in delili nasvete sošolcem. Odraslim so bile izbrane knjige všeč, ob nekaterih so se zelo nasmejali (npr. Kdo se je krtku pokakal na glavo?). Po branju je sledil prijeten klepet, manjkali pa niso niti topel čaj in sladke dobrote. 

____________________________________________________________________________________

Mestna knjižnica Grosuplje, Enota Dobrepolje. Mentorici Jasmina Mersel Šušteršič in Ema Sevšek, bralno srečanje v Domu starejših 
                                                     

Srečanje je potekalo ob mednarodnem dnevu starejših. Učenci 1. triletja so predstavili pesem Mete Rainer Gobji ples in pripovedko Jasmine Mersel Šušteršič Pod jurčkovim klobukom. Učenci 2. triletja so povedali slovensko ljudsko Pšenica-najlepši cvet. Učenci 3. triletja pa so deklamirali pesmi Toneta Pavčka iz zbirke Starožitja. Starejši so bili navdušeni.

____________________________________________________________________________________

OŠ Pivka, koordinatorica Tanja Marušič, MG branje in izmenjava mnenj ob izbranih knjigah

Poklonili smo se Dragotinu Ketteju ter obeležili 150. obletnico njegovega rojstva. Srečanje smo namenili spoznavanju njegovega življenja in literarnega ustvarjanja. Mladi so prebirali Kettejeve Basni in pravljice. Na srečanju so prebrali izbrano Kettejevo basen, spregovorili o njenem sporočilu ter razmišljali o aktualnosti in pomenu njenega nauka v današnjem času. Odrasli so prebirali Kettejevo pesniško zbirko Poezije. Na srečanju so prebrali izbrane pesmi, spregovorili o njihovi vsebini, sporočilnosti in aktualnosti. Mlade so seznanili s pomembnejšimi podatki iz pesnikovega življenjepisa. Ena od udeleženk je prebrala odlomek o tem, kako je Kette spoznal Angelo Smola (iz knjige Janeza Mušiča z naslovom Dragotin Kette) in kako se je ta vedla do pesnika. 

____________________________________________________________________________________

Šolski center Novo mesto, koordintorica Julia Komljanc, knjižničarka z glasnim branjem spodbuja k branju srednješolce

Vsako šolsko leto septembra in oktobra izvedemo KIZ uro predstavitev knjižnice za dijake prvih letnikov, 40 oddelkov! Letos sem za uvod v uro, v sklopu medgeneracijskega branja in nacionalnega meseca skupnega branja, prebrala kratko zgodbo iz knjige Jorge Bucaya Ti povem še eno zgodbo? Izbirala sem med tremi zgodbami, ki so težavnostno opredeljevale problem ali predstavile nauk zgodbe. Ko sem izbirala, kaj berem v posameznem razredu, sem se osredotočala na smer oddelka (električarji, računalničarji, strojniki, gimnazijci) in na izobraževalni program. Najprej sem zgodbo prebrala (2-5 min), nato pa smo se o prebranem pogovorili. Kaj je nauk zgodbe? Kako razumejo zgodbo? Se znajo poistovetiti z naukom zgodbe? V vseh oddelkih je bil odziv po prebrani zgodbi/odlomku dober. Dijaki so razumeli nauk zgodbe, ga znali opisati in povezati s svojim življenjem in s svojimi izkušnjami.  

____________________________________________________________________________________

Bralni maraton v naravi, OŠ Podzemelj

V okviru Mednarodnega meseca šolskih knjižnic smo na naši šoli pripravili prav poseben bralni maraton, pri katerem so se učenci znašli v nekoliko drugačnih vlogah. Tokrat starejši učenci niso bili le bralci, temveč so za nekaj časa postali tudi učitelji.

Na sončen dan smo se preselili na prosto, kjer so starejši učenci mlajšim brali izbrane zgodbe in odlomke. Mlajši so jih z zanimanjem poslušali, nato pa so se vloge zamenjale. Tokrat so knjige vzeli v roke mlajši bralci, starejši pa so postali njihovi učitelji. Pozorno so spremljali njihovo branje, jih po potrebi popravili, usmerili in spodbudili, ko je pri kakšni besedi ali povedi zmanjkalo samozavesti.
Tako je nastalo prijetno medgeneracijsko bralno druženje, pri katerem so se učenci učili drug od drugega. Starejši so spoznavali, kako pomembna sta potrpežljivost in spodbuda, mlajši pa so dobili priložnost pokazati svoje bralne spretnosti v sproščenem okolju.

Ob knjigah, pogovoru in sončnih žarkih je bil naš šolski dan še lepši. Še enkrat se je pokazalo, da je branje lahko tudi druženje, sodelovanje in priložnost, da drug drugemu pomagamo postati boljši bralci.