BARBARA SIMONITI

 

simoniti

 

 

Rojena 10. 6. 1963

pisateljica, pesnica in prevajalka

 

Runkova ulica 14, 1000 Ljubljana

e-naslov: barbara.simoniti@gmail.com

www.barbarasimoniti.com

 

Kot otroka so me zaznamovali Mehurčki in Ciciban Otona Župančiča. Brala mi jih je babica, in od trenutka, ko sem prvič slišala njihove zveneče verze, je življenje zame postalo povsem drugačno. Kmalu sem jih znala vse na pamet, prav tako pa tudi Župančičev prevod knjige Pokonci izpod korenin nemške pisateljice Sybille von Olfers. Ob Piki Nogavički Astrid Lindgren sva si z bratom izmišljala zgodbice o fantiču Gašperčku, ki jih je mama zapisovala, midva pa risala. Tudi Butalcev Frana Milčinskega mi ni bilo nikoli dovolj.

Svojo prvo pravljico o slepi kraljični Alijani sem napisala, ko mi je bilo sedem let, in objavljena je bila v šolskem glasilu v Slovenj Gradcu. Potem so me dolgo zanimale predvsem živali, tako da so starši že mislili, da bom študirala biologijo. Med knjigami so me takrat zaposlovale napete dogodivščine v pripovedih Karla Maya, pa tudi Bobri Janeza Jalna z vznemirljivim življenjem koliščarjev in zamaknjenimi opisi narave. A na koncu je vendar prevladalo veselje do besedil in jezika; z enajstimi leti sem začela pisati pesmi, tri leta kasneje so mi prve pesmi objavili že v mladinski reviji Pionir v Ljubljani.

Osnovno šolo v Slovenj Gradcu in gimnazijo na Ravnah na Koroškem sem končala z odličnim uspehom v vseh letih šolanja. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani sem študirala slovenščino ali angleščino; ker se nisem mogla odločiti, kateri jezik mi je pomembnejši, sem dokončala oba kot glavni predmet in na obeh diplomirala z odliko. Za angleško diplomsko nalogo sem dobila Prešernovo nagrado za študente. Po končanem študiju sem postala asistentka za angleško književnost na (takratni) Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani sem magistrirala iz angleške književnosti z nalogo o Gulliverjevih potovanjih Jonathana Swifta v slovenskih prevodih in priredbah za otroke. Doktorirala sem iz literarnih znanosti z nalogo o ubesedovanju in prevajanju nonsensa v Alici v Čudežni deželi Lewisa Carrolla.

Od leta 1995 sem svobodna pisateljica in prevajalka. Izdala sem štiri pesniške zbirke: Zatišnost (Društvo 2000, 1997), Zlati dež (MK, 2000), Sončni obrat (MK 2011) in Voda (Apokalipsa, 2012), zbirko kratke proze Razdalje (DZS, 1998) ter v strokovno knjigo predelan doktorat Nonsens (Karantanija, 1997). Pred kratkim je izšla moja prva knjiga za otroke, obsežna živalska povest Močvirniki, Zgodbe iz Zelene Dobrave (MK, 2012).

Iz angleščine (in v angleščino) sem prevedla prek 30 knjig s področja družboslovja in humanistike; za Slovenski veliki leksikon Mladinske knjige sem sestavila 372 geselskih člankov iz angleške književnosti. Več let sem sodelovala v kritiškem omizju Knjižne presoje na Avstrijskem Koroškem, vodila pesniške delavnice in literarne pogovore, med drugim Besedovanja s pesnico Barbaro Korun v Cankarjevem domu v Ljubljani. S kitaristko Katjo Porovne Silič sem nastopala na številnih vabljenih branjih in umetniških večerih po vsej Sloveniji. Moje pesmi in kratke zgodbe so v prevodu izšle v literarnih revijah v Avstriji, na Poljskem, Hrvaškem; v antologijah v Sloveniji, Avstriji, v Izraelu. V zadnjem času veliko pišem.

 

 

Nagrade

 

Levstikova nagrada za knjigo Močvirniki: zgodbe iz Zelene Dobrave (2013),

uvrstitev knjige Močvirniki: zgodbe iz Zelene Dobrave med »White ravens 2013« (Bele vrane, izbor najboljših mednarodnih mladinskih knjig, ki ga vsako leto pripravlja Mednarodna mladinska knjižnica v Münchnu),

nominacija za nagrado večernica za knjigo Močvirniki: zgodbe iz Zelene Dobrave (2012),

nominacija za nagrado desetnica za knjigo Močvirniki: zgodbe iz Zelene Dobrave (2015),

nominacija za nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico za delo Andrej Nespanec (2015),

znak zlata hruška za knjigo Močvirniki: zgodbe iz Zelene Dobrave.

 

 

Izbor literature

 

Za osnovnošolce: Močvirniki: zgodbe iz Zelene Dobrave, 2012; Andrej Nespanec, 2014.

Za srednješolce: zbirka pesmi Zlati dež, 2000; Moč lažnega, 2015 - zbirka zgodb za mlade bralce, ki je nastala v okviru festivala Fabula (avtorji: Desa Muck, Žiga X Gombač, Barbara Simoniti, Milan Dekleva, Mojca Kumerdej). 

Iz zbirke novel Razdalje (1998) zgodbe: Pot nazaj, Cvetlični valček, Mefistova kupčija, Obe Izoldi, Dnevnik za Lenartom, Mala nočna čokolada ali Narcis in Eho.

 

 

Program za otroke in mladino

 

Program za osnovnošolce

  • Srečanje z obema avtorjema Močvirnikov, pogovor o knjigi. Skupaj sestavljamo zgodbo, ki jo Peter Škerl sproti ilustrira.
  • Na glas beremo iz Močvirnikov in se o njih pogovarjamo. Če otroci knjigo že poznajo, lahko tudi napišejo novo zgodbo, ki si jo izmislijo v skupinah ali posamezno. Predvidoma ena ura, po dogovoru lahko tudi dve.

 

Program za srednješolce

  • Če si dijaki izberejo poezijo, beremo pesmi iz Zlatega dežja in se o njih pogovarjamo; razglabljamo o poeziji na splošno; lahko poskusimo tudi kaj napisati. Predvidoma ena ura.
  • Če si izberejo prozo iz Razdalj, morajo zgodbe že predhodno poznati (torej so jih že prebrali). Primerjamo, zakaj je komu katera všeč, potem izberemo eno, o kateri se poglobljeno pogovarjamo. Lahko tudi sami napišejo drugačen razplet in konec zgodbe. Predvidoma ena ura, po dogovoru lahko tudi dve.
  • Če dijaki želijo, se lahko po vnaprejšnjem dogovoru pogovarjamo tudi o prevajanju; poskusimo prevesti neko izbrano besedilo v skupinah ali posamezno. Dijaki lahko sami prinesejo besedilo, ki bi ga radi prevedli. Potem se pogovarjamo o problemih in jezikovnih rešitvah. Predvidoma ena ura, po dogovoru lahko tudi dve.

 

 

Povezave

 

www.barbarasimoniti.com