Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu

NAGRADA KRISTINE BRENKOVE 2014 ZA IZVIRNO SLOVENSKO SLIKANICO

NAGRAJENKA:

Wang, Huiqin: Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu.   
Prev. Natalija Toplišek. Ilustr. Huiqin Wang. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014. (Velike slikanice), 31 str.
| 9 | 2. stopnja | besedilo tudi v drugem jeziku, slikanica poučna, slovar
| astronomija, Ferdinand Avguštin Hallerstein (1703-1774), jezuiti, Kitajska, misijonarji, Slovenci, večkulturnost

Je bil enkrat en mlad tip iz Mengša, ki je leta 1735 šel v Trstu na ladjo in se odpeljal na Kitajsko. Tam pa se je kitajski cesar Qianlong tako zatreskal v njegovo znanje, da mu je dal stanovanje v Prepovedanem mestu (cesarski palači) in ga povišal v mandarina z imenom 劉松齡 / 刘松龄, Liú Sōnglíng (dolgo in častno življenje).

300 let kasneje pride ena lepa slikarka iz Kitajske v Slovenijo, vanjo se takoj zaljubi en Slovenc (ker nimamo cesarstva, to ni bil cesar), ona pa napiše in nariše knjigo o omenjenem Ferdinandu. Knjiga je odlična, ker pa avtorice Huiqin Wang 汪慧琴 ne moremo povišati v mandarinko, smo ji za to knjigo dali priznanje ZLATA HRUŠKA.

Vojko Zadravec,
24. december 2015

Biografija Slovenca Ferdinanda Avguština Hallersteina (1703–1774) je pomembna za medkulturnost in hkrati za slovensko narodno identiteto. Hallersteinovo bogato znanstveno, politično in kulturno delovanje na Kitajskem, kjer je tudi pokopan, je pospremljeno z ilustracijami, ki upoštevajo kitajsko tradicionalno slikarstvo, kaligrafijo in načine socialnega vedenja kitajske družbe v 18. stoletju. Slikanica je oblikovana in izdelana zelo kakovostno, v naš prostor pa prinaša veliko svežega in novega, v prvi vrsti pa zgodbo o povezovanju dveh kultur iz davnih časov, kar se odslikava tudi v ilustracijah.
(Utemeljitev žirije za nominacijo.) 

Priznanje NOVE POTI:

Šalamun, Tomaž: Modro ne bo.   
Ilustr. Arjan Pregl. Spr. beseda Miklavž Komelj. Jezero: Morfem, 2013, 27 str.
| M | 4. stopnja |  slikanica +, spremna beseda
| besedne igre

Hermetičnost slikanice je v poznavanju in prepoznavanju Preglove likovne citatnosti ter Šalamunove jezikove asociativnosti, zato bralec slikaniško zgodbo sestavlja šele po dekodiranju obeh sestavin. Ta slikanica z literarnim in likovnim jezikom ter močno interakcijo med obema sporazumevalnima kodoma nakazuje nove ustvarjalne možnosti razvoja naslovniško odprte slikaniške produkcije oz. art slikanic za mladostnike in odrasle. Slikanica se sprehaja po prehodih med dvema ali celo več kodi in je oblikovana kot celota. Preizkuša bralčeve navade, odpira prostor za pogumno igro ter raziskuje odnose med besedo in sliko na področju slikanice. (Utemeljitev žirije za nominacijo.)

Ostale nominiranke:

Ogrizek, Maša: Slon na drevesu.   
Ilustr. Dunja Jogan. Trst: ZTT = EST, 2014, 33 str.
| C | B- stopnja
| čustva, ljubezen, sloni, živali v domišljiji

Zgodba o iskanju ljubezni, ki jo vsaka odraščajoča generacija živih bitij odkriva na novo, je potrditev individualnosti doživljanja in prepoznavanja najglobljih čustev. Glavni lik, odraščajoči slon, ne more najti prave ljubezni, dokler posluša nasvete drugih. Slon na drevesu je vizualno privlačna slikanica, ki se odlikuje z jasnim likovnim jezikom, z barvitostjo, skladnimi kompozicijami in sproščenim ravnanjem s slikarskim materialom. Med barvnimi odprtji je ravno prav beline, da bralec predahne, črke so večinoma dobro vkomponirane v celoto. (Utemeljitev žirije za nominacijo.)

Štampe Žmavc, Bina: Princesa srca.   
Ilustr. Polona Lovšin. Dob pri Domžalah: Miš, 2013, 35 str.
| P | 2. stopnja | slikanica +
| dobrota, osamljenost, princese

Osamljena princesa je vsak dan zbirala niti samote in nato iz njih tkala blago. Blago, stkano s podobami, ki so se dotaknile njene samote (grlici, metulj, slavec, snežroža), je vedno podarila tistim, ki so ga potrebovali. Metafora tkanja samote je pogled na umetnika. Počasen in enakomeren ritem pripovednih nizov se spogleduje s porajajočo samoto, ki svoje niti tke previdno, a vztrajno in dokončno. To je bogata slikanica, ki se bliža standardom, ki smo jih navajeni v tujini. V knjigi sta se srečali dve zelo čustveni avtorici, zato deluje knjiga skorajda baročno polno. Stran za stranjo se odpirajo prizori polni barv in slikovitosti. Slikanica je tudi kot celota kakovostno izdelana.  (Utemeljitev žirije za nominacijo.)

Stepančič, Lucija: Anton!   
Ilustr. Damijan Stepančič. Dob pri Domžalah: Miš, 2014, 31 str.
| P | 2. stopnja | slikanica +
| matere, prva svetovna vojna, vojaki, vojne, zgodovina

Realistična zgodba, zapisana kot dokumentarna pripoved ilustratorjevega dedka, Antona Pavlihe, v besedi in sliki izrisuje življenje na soški fronti leta 1917, ko je bil devetnajstletni Anton vpoklican v vojsko razpadajoče Avstro-Ogrske države. Prisluh in privid mrtve matere ga je rešil smrti v kaverni. Anton! je zgodba, ki skozi izrazito intimno in globoko čustvovanje razpira mnogotere razsežnosti globalne vojne stiske. Vojna je v slikanicah manj pogosta tema, zato so slikoviti prizori s Soške fronte že sami po sebi vredni upodobitve. Ilustrator je zahtevno vsebino naslikal v omejeni paleti s prevladujočimi rjavorumenimi toni. Njegova dinamična risba je narisana s svinčnikom, ki je bil v tistih časih morda edino pisalo na fronti, s čimer poudari skromno in neprijazno okolje, v katerem se znajde glavni lik. (Utemeljitev žirije za nominacijo.)

Glej še:

Več o nominiranih in nagrajenem delu ...

mag. Tilka Jamnik,
11. november 2014