IRENA CERAR

 

 CERAR1

 

 

Rojena 1970 v Ljubljani

 

avtorica, urednica, pripovedovalka ljudskih pravljic, soustanoviteljica Križnikovega pravljičnega festivala

 

Cesta na Rožnik 2
1000 Ljubljana

M: 041 880 880
e-naslov: irena.cerar@rokus-klett.si

 

Otroštvo sem preživela na domžalski osnovni šoli – in to dobesedno, saj smo v šoli živeli. Tako sem namesto v vrtec hodila h knjižničarki, ki me je hranila z dobrimi zgodbami ter se z mano veliko pogovarjala o prebranem. Imenitno je bilo tudi to, da sem v šolo lahko šla kar v copatih! Knjižničarka je dobro opravila svoje delo, saj sem kasneje doštudirala primerjalno književnost. Diplomirala sem iz gorskih pravljic in povedk, očitno me je življenje pod Kamniškimi planinami zaznamovalo tudi z neozdravljivo potrebo po klatenju. Rezultat ljubezni do starih zgodb ter pohajkovanja pa je tudi serija mojih družinskih izletniških vodnikov Pravljične poti. Tako mi nihče ni mogel očitati, da samo hodim okrog in ničesar ne delam.

Ljudske pravljice tudi pripovedujem. Ob najrazličnejših priložnostih, a najrajši na prostem, pod kakšnim starimi krošnjami, na gorski trati, ob tabornem ognju. Na povabilo kamniške knjižnice od leta 2010 snujem Kamniške pravljične poti, družinske izlete s pripovedovanjem pravljic in igro v naravi. Ker so bili tako priljubljeni, smo izdali še knjigo. Sem ena od soustanoviteljic Križnikovega pravljičnega festivala v Motniku.

Od leta 2004 sem odgovorna urednica otroške revije National Geographic Junior, kar je ena najboljših služb na svetu. Moja naloga namreč je, da navdušujem mlade bralce za raziskovanje sveta.

 

Nagrade

 

Prejemnica Priznanja Slovenske sekcije IBBY 2016 - nagrade, ki jo Slovenska sekcija IBBY, združenje za uveljavljanje mladinske književnosi, podeljuje za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja:

http://www.ibby.si/index.php/component/content/article/34-slo-clanki/271-irena-cerar

Kamniške pravljične poti, ki jih za Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik snuje ter izvaja Irena Cerar, so 2014 prejele nagrado Slovenske sekcija IBBY za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja.

Kamniške pravljične poti so 2015 prejele tudi nagrado Združenja splošnih knjižnic za inovativni projekt s področja dela z uporabniki.

Križnikov pravljični festival Jenkret je biv je v okviru Kulture Nature Slovenija, gibanja za ohranjanje in uveljavljanje kulturne in naravne dediščine in krajine, prejel priznanje Naša Slovenija 2014.

Uredniške nagrade: 2014 nagrada društva National Geographic Society v Washingtonu za najboljšo lokalno reportažo ter najbolje oblikovano reportažo med vsemi mednarodnimi izdajami revije National Geographic Kids; 2010 nagrada društva National Geographic Society za najboljšo lokalno rubriko med vsemi mednarodnimi izdajami revije National Geographic Kids. Knjiga Gorski vrt, za vse odprt pisateljice Polonce Kovač in ilustratorke Jelke Godec Schmidt je prejela znak zlata hruška.

 

Izbor literature

 

Pravljične poti Slovenije. Ljubljana: Sidarta, 2004
Pravljične poti v zgodovino. Ljubljana: Sidarta, 2009
Kamniške pravljične poti. Ljubljana: Sidarta, 2015 (soizdajateljstvo Matična knjižnica Kamnik)

Uredniško delo: Gorski vrt, za vse odprt. Ljubljana: Sidarta, 2015

 

Program za otroke in mladino

 

Pravljice pripovedujem predšolskim in šolskim otrokom pa tudi odraslim. Včasih peljem kakšen razred s pravljicami tudi na izlet! Raziskujem in združujem interpretacijo naravne ter kulturne dediščine s pripovedovanjem zgodb. Pripovedujem pravljice in povedke iz našega ter iz drugih ljudskih izročil, pri čemer izbor pripovedi, dolžino nastopa in zahtevnost prilagajam okoliščinam ter občinstvu, zato je vsak nastop nekoliko drugačen.
Na željo lahko povem tudi kaj o svojem uredniškem delu in o tem, kako od zamisli do tiskarne nastaja knjiga.

Izredni programi:


KRIŽ KRAŽ KRIŽnik: Pripovedovalsko-glasbeno doživetje v sodelovanju z akademskih glasbenikom, ustvarjalcem ter komponistom Maticem Smolnikarjem.  Preplet slovenskih ljudskih pravljic, pesmic in ugank, ki jih je zapisal Gašper Križnik, eden najpomembnejših zbiralcev slovenske slovstvene folklore iz druge polovice 19. stoletja. 
Motniška pravljična pot: voden doživljajski potep s pripovedovanjem pravljic po Motniku, kjer se je rodil Gašper Križnik. Zanj je etnolog Milko Matičetov dejal: »Samo ambicioznemu čevljarju iz Motnika se moramo zahvaliti za ohranjeno nepopačeno obliko ljudske pravljice v osrednji Sloveniji konec 19. stoletja.«

 

Povezave:

https://sl.wikiversity.org/wiki/Irena_Cerar